{"id":21165,"date":"2015-09-04T12:58:13","date_gmt":"2015-09-04T10:58:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=21165"},"modified":"2015-09-04T12:58:13","modified_gmt":"2015-09-04T10:58:13","slug":"vonj-po-starih-casih-vlak-iz-tbilisija-v-erevan","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/vonj-po-starih-casih-vlak-iz-tbilisija-v-erevan\/","title":{"rendered":"Vonj po starih \u010dasih … Vlak iz Tbilisija v Erevan"},"content":{"rendered":"

Pi\u0161e: vodnica Nina Slamnik<\/strong><\/p>\n

Ker so lani Armenci<\/a><\/strong> za nas ukinili vizume za vstop v dr\u017eavo (za Gruzijo jih \u017ee prej nismo potrebovali) je v agenciji padla odlo\u010ditev, da bomo dolgo avtobusno vo\u017enjo med glavnima mestoma nadomestili z no\u010dnim spalnim vlakom. Nova izku\u0161nja za vse. No, izkazalo se je, da izku\u0161nja ni nova, \u0161lo je namre\u010d bolj za obujanje starih \u010dasov …<\/p>\n

\"ArmenijaZa\u010delo se je \u0161e pred odhodom na potovanje. Gruzijski lokalni partner nas je obvestil, da ne more kupiti vozovnic za vlak, saj potrebuje potne liste. Ne le kopije, ampak prave potne liste, saj gre pa\u010d za mednarodni vlak. No, lepa re\u010d. Kaj pa zdaj … Pa vpra\u0161ajmo \u0161e Armence … Ja, ni problema, le \u0161tevilke potnih listov nam po\u0161ljite. Super. Tako so nam karte kupili v Armeniji in jih z vlakom poslali v Gruzijo, da smo \u0161li lahko v Gruziji na vlak za Armenijo. Ker je vsa ta logistika trajala kar nekaj \u010dasa, sem do vozovnic za skupino pri\u0161la \u0161ele eno uro pred odhodom vlaka … in z grozo ugotovila, da je vse v ru\u0161\u010dini (cirilica) in armen\u0161\u010dini (imajo svojo pisavo). Kljub pozni uri so mi mo\u017egani za\u010deli delati s polno paro. Pred tremi desetletji so me v \u0161oli sku\u0161ali nau\u010diti tudi cirilico in hvale\u017ena sem jim za to. Tudi dejstvu, da sta si ru\u0161\u010dina in sloven\u0161\u010dina nekoliko podobni. Ko sem jecljala besede k..u..p..e, v..a..g..o..n, \u010d..a..s, m..e..s..t..o, itd, se mi je po\u010dasi oddahnilo. Saj bo \u0161lo. Ja, dokler nismo pri\u0161li na vlak, ko je moje (ne)znanje ru\u0161\u010dine pri sprevodniku povzro\u010dilo skoraj\u0161nji \u017eiv\u010dni zlom.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Armenija-pokrajina\"Bilo nas je 29 in s svojimi velikimi kufri smo se za\u010deli basati skozi ozek hodnik na vlaku. Predhodno smo s skupino preverili, kateri sede\u017ei so na\u0161i, ter se razdelili v skupinice po \u0161tiri, kolikor jih gre v en kupe. A na\u0161 zadnji kupe je bil \u017ee zaseden. Neka dru\u017eina, ki se ni \u017eelela drenjati na pogradih, je zasedla tudi sosednji, na\u0161 prostor. Gospa se ni hotela umakniti in je hotela dokaz, da so to res na\u0161i sede\u017ei. Ker se nismo razumeli (dru\u017eina je bila iz Armenije) je poklicala na pomo\u010d sprevodnika. A kaj, ko se tudi z njim nismo razumeli. \u017delel je preveriti vozovnice. Mi pa nismo sedeli to\u010dno po sede\u017enem redu in smo se po kupejih razdelili poljubno (da so bili dru\u017eine in prijatelji skupaj). Nastala je cela zmeda. Potniki so namre\u010d \u017ee pospravili kov\u010dke, se posedli in udobno namestili. Ampak, ker ni vsak potnik sedel to\u010dno na svojem mestu, je to pri na\u0161em sprevodniku milo re\u010deno povzro\u010dilo nejevoljo. Zahteval je, da se vsi presedemo na mesta, kot so navedena na vozovnicah. Kaj? Ni \u0161ans. Potnikom se bo strenalo. Oni so \u017ee lepo navlekli jogurte, sadje, kruhke pa tudi \u0161nop\u010dke in viskije in se zabavali po svoje. Sprevodnik je begal po vagonu in ni vedel, kaj naj naredi. Ko je ugotovil, da sem jaz vodja “krdela”, je pri\u0161el do mene in mi nekaj razburjeno razlagal. Kar odskakoval je od tal. Hitro sem se zna\u0161la in od vseh potnikov pobrala karte in mu jih izro\u010dila. \u010cisto nesre\u010den je stal sredi vagona s celim kupom vozovnic in ni vedel, kako naj se loti preverjanja. Za kakih 10 minut je izginil v svoj predelek in se nekoliko pomirjen vrnil nazaj. Zdaj se je tudi gospa iz Armenije morala vdati v usodo in izprazniti na\u0161 kupe. Prva etapa je bila uspe\u0161no za nami.<\/p>\n

\"Armenija-Ararat\"Ampak … zdaj sem se pa jaz zna\u0161la pred manj\u0161im izzivom. Namesto 30 nas je bilo namre\u010d le 29, saj je en potnik odpovedal potovanje tik pred odhodom, karta zanj pa je bila \u017ee kupljena. Ker nisem \u017eelela kasnej\u0161ih te\u017eav na meji, sem morala to dopovedati \u017ee sprevodniku. Ker rusko ne znam, se mi je zdelo bolj enostavno razlo\u017eiti (tudi z rokami), da je potnik bolan in da ga ni z nami. Sprevodnika je skoraj pobralo. Njegov obraz je postajal vedno bolj zelen. \u010cez nekaj minut sem ugotovila, da je reve\u017e mislil, da moramo tega nesre\u010dnega potnika \u010dakati, da ga pripeljejo iz bolnice. “Njet, njet”, mu hitim razlagati. “Poezd \u010duha, puha, Armenija.” Ko se mu je barva za\u010dela vra\u010dati v lica, sem vedela, da me je razumel. Drugo etapo smo uspe\u0161no zaklju\u010dili.<\/p>\n

Vlak je z nekaj zamude krenil na devet urno pot do Erevana. Po pribli\u017eno eni uri “jezikovne zabave” smo uspeli razdeliti tudi rjuhe, prevleke za vzglavnike ter brisa\u010dke. Sprevodnik je ves \u017eiv\u010den \u017eugal vsakemu posebej, da mora zjutraj vse vrniti nazaj. Bolj smo kimali, manj nam je verjel in bolj zagrizeno je razlagal naprej. Kon\u010dno mi ga je uspelo prepri\u010dati, da tega ne bomo zbasali v svoje kov\u010dke in bomo vse vrnili: “Ja, mje budemo vse prinesit nazad.” Uf, tretja etapa je za nami.<\/p>\n

\"Armenija-pokrajina\"Ko sem si kon\u010dno malo oddahnila, pa nova panika. Sprevodnik se je spet nekaj razburjal in potnikom nekaj dopovedoval, vsi pa so ga precej \u010dudno gledali. Ko sem pri\u0161la bli\u017ee, je planil name. Ujela sem besedi “athodi ja\u0161ik”, a kaj, ko se nikomur ni svitalo, kaj bi to pomenilo. Ugibali smo in ugibali, sprevodnikov glas pa je postajal vedno vi\u0161ji in vi\u0161ji. Hm, morda nam \u017eeli pokazat zasilni izhod … to se nam je zdela \u0161e najbolj logi\u010dna razlaga. “Gdje”, ga vpra\u0161am. Pograbi me za roko in me odvle\u010de v predprostor vagona. “Zdjes”, mi pravi in poka\u017ee na … ko\u0161 za smeti. Za\u010dela sem se na glas smejati \u2013 ne njemu, ampak sebi in celotni zmedi. Sprevodnikova usta pa so postala ravna \u010drta in s strogim pogledom me je vodil od kupeja do kupeja in kazal na prazne plastenke, tetrapake, ovitke od bonbonov in ostale odpadke, \u010de\u0161 da po vagonu ne smemo smetiti. “Ja panjemaju, hara\u0161o”, mi ga je uspelo pomiriti. \u010cetrta etapa je bila uspe\u0161no za nami.<\/p>\n

Ker smo o\u010ditno zganjali prevelik hrup, sem spet dobila lekcijo iz ru\u0161\u010dine. Tokrat sem bolj ugibalak kaj mi dopoveduje in le nemo kimala. Pa se je fant zna\u0161el … enostavno je ugasnil lu\u010di in nam s tem povedalk da naj damo mir in se pospravimo spat. Ubogali smo ga, saj smo bili \u017ee precej utrujeni. Zbasala sem se na zgornji pograd in zadremala. A \u017ee \u010dez kake pol ure nova budnica. Spet je bilo vse razsvetljeno in kot malo zadeta sem me\u017eikala v grozno lu\u010d kak meter nad mojo glavo. Kaj je spet … “Granjice, pasporta”, se je zadrl sprevodnik. Aja, saj res, mejo pre\u010dkamo. No, to je potekalo dokaj gladko. Gruzijski in armenski mejni policisti so bili prijazni in nas niso ni\u010d matrali. Kmalu so spet ugasnili lu\u010di. Peta etapa je bila zaklju\u010dena in zibanje vlaka me je odpeljalo v spanec.<\/p>\n

Zjutraj smo vsi lepo zlo\u017eili rjuhe in brisa\u010dke ter jih vrnili sprevodniku. Tudi odpadke smo lepo pospravili v vre\u010dke, le da v tistem ko\u0161u za smeti ni bilo ve\u010d prostora za vse. Ker je bil zdaj sprevodnik o\u010ditno pomirjen in zadovoljen z nami, je vzel vre\u010dko z odpadki od ene od potnic in jo … ha, zabrisal skozi okno. No, lepa re\u010d. Hm, tudi to je o\u010ditno en na\u010din, kako ohraniti vagon lepo \u010dist. Do Erevana nas je \u010dakala \u0161e kaka ura vo\u017enje. Zdanilo se je \u017ee in v Armeniji nas je v vsej svoji lepoti pozdravil tudi krasen pogled na njegovo veli\u010danstvo Ararat.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: vodnica Nina Slamnik Ker so lani Armenci za nas ukinili vizume za vstop v dr\u017eavo (za Gruzijo jih \u017ee prej nismo potrebovali) je v agenciji padla odlo\u010ditev, da bomo dolgo avtobusno vo\u017enjo med glavnima mestoma nadomestili z no\u010dnim spalnim vlakom. Nova izku\u0161nja za vse. No, izkazalo se je, da izku\u0161nja ni nova, \u0161lo je namre\u010d bolj za obujanje starih \u010dasov … Za\u010delo se je \u0161e pred odhodom na potovanje. Gruzijski lokalni partner nas je […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,227,18],"tags":[],"class_list":["post-21165","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-agencija-oskar","category-armenija","category-vodniki"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t