Zrak je bil gost od vlage, ki je je bilo v zraku \u0161e ve\u010d kot po navadi, saj je bilo ravno po de\u017eju. Po ozkih kamnitih stopnicah smo se spu\u0161\u010dali vse do reke, kjer naj bi v vodo spustili \u010dolne. Obla\u010dila so se nam lepila na telo od vlage in de\u017eja, obrazi so bili nasmejani in o\u010dke so se nam svetile od pri\u010dakovanja. \u0160e malo pa se naj bi spustili po reki Kelani in njenih brzicah! Za nami so pri\u0161li \u0161e doma\u010dini, ki so na glavah nosili dva \u010dolna. S pljuskom sta pristala v vodi, mi pa smo \u0161e zadnji\u010d preverili, \u010de so \u010delade dobro pripete. Posedli smo se v \u010dolna in doma\u010dina sta nam razlo\u017eila, kako uporabljati vesla. Ko nas je na\u0161 “kapitan” vpra\u0161al, \u010de smo pripravljeni, smo vsi navdu\u0161eno pokimali.<\/p>\n
<\/p>\n
Veslali smo s polno mo\u010djo in se \u017ee pribli\u017eevali ve\u010dji brzici, vsi mokri od \u0161kropljenja z vesli. De\u017e je ne\u017eno \u00a0padal, a smo ga komaj \u010dutili. \u010coln je rahlo posko\u010dil ob prvih dveh manj\u0161ih brzicah, tako smo bili vsi v pri\u010dakovanju, kaj se bo zgodilo zdaj. Pri\u010dakovanje se je stopnjevalo, medtem ko smo izpolnjevali napotke na\u0161ega “kapitana”. Ukazal nam je, naj nehamo veslati in se primemo vrvi. \u010coln je prvi\u010d posko\u010dil in na\u0161 lokalni vodnik je pristal v vodi! Premetavalo nas je in “kapitan” ga je posku\u0161al potegniti nazaj v \u010doln, a ni \u0161lo takoj, saj je bil tok reke premo\u010dan. \u0160e nekaj sekund in dve brzici in smo bili ponovno na mirnem predelu reke in vsi varno nazaj v \u010dolnu. Spogledali smo se in zasli\u0161al se je smeh olaj\u0161anja.<\/p>\n
<\/p>\n\n\n Druga brzica je minila veliko bolj mirno in vsi smo bili v pri\u010dakovanju tretje, ki naj bi bila najve\u010dja. Mo\u010dno smo veslali po navodilih vodnika in \u017ee smo bili tam. Zasli\u0161ali smo ukaz “Get down!” in se hitro posedli v \u010doln. Voda je \u0161pricala vse naokoli, Kelani je premetavala \u010doln, mi pa smo z navdu\u0161enimi obrazi \u017eeleli \u0161e ve\u010d! Nasedli smo na skali in potrebna je bila energija (beri: poskakovanje) celotne skupine, da smo se spravili nazaj v tok reke. Ooo, kak\u0161na dogodiv\u0161\u010dina!<\/p>\n <\/p>\n Nato je pri\u0161el na vrsto \u0161e zadnji in te\u017eko pri\u010dakovani del. Z obeh \u010dolnov smo poskakali v reko, ki nas je ne\u017eno nosila. “Kam pa?” vas lahko zanima. Lahko bi \u0161li vse tja do Kolomba in Indijskega oceana in naprej proti Indiji Koromandiji … Ko smo lebdeli na vodi, je bila vsa lepota tropske pravljice okoli nas. Nad nami sta letela orla in u\u017eivali smo v trenutku, ki bi lahko bil ve\u010den. Naj zaklju\u010dim z besedami sopotnice Vesne: “Kako bi lahko bilo \u0161e bolj\u0161e?!” \ud83d\ude42<\/p>\n <\/p>\n![\"\u0160rilanka-raftanje\"](\"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2015\/08\/130-Borderlands_Tented_Camp-208346-gallery_images-Borderlands-Tented-Camp-rapid.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\u0160rilanka-skok](\"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2015\/08\/GOPR1945-1024x768.jpg\")
<\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n