{"id":20706,"date":"2015-08-07T10:46:46","date_gmt":"2015-08-07T08:46:46","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=20706"},"modified":"2015-08-07T10:46:46","modified_gmt":"2015-08-07T08:46:46","slug":"maroko-po-geografsko","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/maroko-po-geografsko\/","title":{"rendered":"Maroko po geografsko"},"content":{"rendered":"

Pi\u0161e: vodnica Alja Mravljak<\/strong>
\n\"Maroko-Agadir\"Za pribli\u017eno 22 Slovenij (odvisno kako velik krog vzamemo v obzir) velik Maroko<\/a> le\u017ei takoj \u010dez gibraltarsko o\u017eino, na za\u010detku Afrike. Svoj manj\u0161i del obale si deli z ostalimi Sredozemskimi dr\u017eavami,\u00a0 ve\u010dji del pa se vle\u010de ob mogo\u010dnih valovih in dolgih pla\u017eah Atlantika. Njegove mo\u010dne sosede so le stoletja del njegove zgodovine. Proti vzhodu so mejo razdelili z Al\u017eirijo, ki je v nekem kulturno zgodovinskem pomeni skoraj eno z Marokom, tako sta si podobna. Ljudje pa v Maroku vsi poslu\u0161ajo al\u017eirske glasbenike (kot je na primer Cheb Khaled<\/a> in ostali) in jih imajo za svoje (no, sicer ravno Cheb Khaled je od nedavnega lastnik maro\u0161kega potnega lista in \u017eivi ob Atlantiku v enem maro\u0161kih letovi\u0161\u010d). Bolj skrivnostna od Al\u017eirije je maro\u0161ka ju\u017ena soseda, Mavretanija. Od tam v Maroko prihaja prava Afrika, taka kot se jo na primer spomnimo iz pustolovskih knjig V pu\u0161\u010davi in go\u0161\u010davi. To je tudi edina afri\u0161ka dr\u017eava s katero Maroko nima mejnih nesporazumov (ali pa\u010d?). Namre\u010d, Al\u017eirska meja je \u017ee dolgo zaprta, spodnja, ju\u017ena meja z Zahodno Saharo pa v resnici sploh ni meja. Velike dr\u017eave- velike te\u017eave!
\n
\n\"Maroko-\u010dudovitaMotili bi se, \u010de bi od Maroka pri\u010dakovali le pu\u0161\u010davo. In tudi zgolj le pla\u017e ne najdemo tam. V veliko presene\u010denje (geografsko) nepou\u010denih popotnikov po Maroku, se nekako skoraj po polovici dr\u017eave vle\u010de mogo\u010dni, dolgi in pravilno imenovani Visoki Atlas. To je kralj vseh maro\u0161kih gora. Njegov najvi\u0161ji vrh se steguje svojih 4156 m proti soncu in je hkrati tudi ponosno najvi\u0161ji vrh v Severni Afriki. Vzpon na Jebel Toubkal (kot se imenuje) ni noben ve\u010dji podvig in ga brez te\u017eav lahko opravi vsakdo z osnovno kondicijo (in brez te\u017eav z vi\u0161ino). Njegov ni\u017eji brat Jebel Mgoun pa je druga zgodba.
\nTi ponosni hribi delijo de\u017eelo na dve polovici, oziroma na dve tretjini. Zgornji del, ki se potem nadaljuje proti \u0160paniji \u010dez Gibraltar, je ugoden za lepo \u017eivljenje. Tam ob obalah Atlantika \u017eivahno vrvita najve\u010dji mesti Casablanca in Rabat. Malo v notranjost pa mirno \u017eivita svoje spokojno \u017eivljenje zgodovinski prestolnici Fes in Meknes. Proti severu, tik preden si \u010dlovek \u017ee zmo\u010di noge v Sredozemskem morju, pa mora prej \u0161e pre\u010dkati pogorje Rif. Nenavadni kraji so to. Posejani z marsi\u010dem\u2026
\n\"PogledIn \u0161e ju\u017eni del nam ostaja- tam ni ni\u010d tako kot na severu. Ljudje so prijazni, odprti, pokrajina zelo hitro pade z visokih hribov in se izravna v dolg, odprt peskovnik barv, skal in ni\u010desar drugega. Tu je za\u010detek velike pu\u0161\u010dave, Sahare.\u00a0 To je \u00bbneuporabni\u00ab Maroko, ki so se ga stoletja dolgo lotevali vsi sultani in le redko kateremu je podvig uspel. Tu \u017eivi cela paleta razli\u010dnih ljudi. Od Berberov, ki se raj\u0161i dr\u017eijo hribov (in so po tem malo podobni nam, Slovencem), do pu\u0161\u010davskih temnopoltih Haratinov, ki so edini \u0161e \u017eive\u010di preostanek saharskih su\u017eenjskih trgovanj. Tu so tudi ostale nekatere arabske skupnosti, ki \u017eivijo v svojih obzidanih ksarjih in komaj kdaj pridejo ven, pa vse do tuare\u0161kih plemen, ki de\u017eelo poredkoma obiskujejo. Jug Maroka uresni\u010di vse sanje evropskih pustolovcev po pesku, divjini in brezmejnosti, ki nam je v na\u0161i stari Evropi manjkala od nekdaj.
\nKateri del pa se je vam zdel najbolj zanimiv?<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: vodnica Alja Mravljak Za pribli\u017eno 22 Slovenij (odvisno kako velik krog vzamemo v obzir) velik Maroko le\u017ei takoj \u010dez gibraltarsko o\u017eino, na za\u010detku Afrike. Svoj manj\u0161i del obale si deli z ostalimi Sredozemskimi dr\u017eavami,\u00a0 ve\u010dji del pa se vle\u010de ob mogo\u010dnih valovih in dolgih pla\u017eah Atlantika. Njegove mo\u010dne sosede so le stoletja del njegove zgodovine. Proti vzhodu so mejo razdelili z Al\u017eirijo, ki je v nekem kulturno zgodovinskem pomeni skoraj eno z Marokom, tako […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,13,18],"tags":[],"class_list":["post-20706","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-agencija-oskar","category-maroko","category-vodniki"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t