{"id":20640,"date":"2015-08-03T14:41:39","date_gmt":"2015-08-03T12:41:39","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=20640"},"modified":"2015-08-03T14:41:39","modified_gmt":"2015-08-03T12:41:39","slug":"resnicne-zgodbe-iz-islandije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/resnicne-zgodbe-iz-islandije\/","title":{"rendered":"Resni\u010dne zgodbe iz Islandije"},"content":{"rendered":"

Pi\u0161e: sopotnica Irena V.<\/strong>
\n\"Islandija\"\u010cetrti dan potovanja po de\u017eeli ognja in ledu, prelepi Islandiji<\/a>. Sonce se je odlo\u010dilo, da nas bo ta dan razvajalo. Bil je dan, ko smo obiskali Vestmanske otoke. Po polurni vo\u017enji s trajektom nas je na najve\u010djem otoku \u017ee \u010dakal na\u0161 vodnik in spremljevalec, gospod Adolf. Prebivalec otoka, iz njegovega pripovedovanja se je \u010dutilo, kako rad ima svoj otok. Naseljen je le eden, najve\u010dji, to je Himaey. Otoke so poimenovali po irskih su\u017enjih, ki so jih pripeljali Norve\u017eani. Beseda westmann je bila uporabljena za Irce, zato so se imenovali za vzhodnjake. To je arhipelag ob ju\u017eni obali Islandije.
\n<\/p>\n

Izbruh vulkana<\/h3>\n

Oto\u010dje je postalo znano leta 1973, ko je izbruhnil vulkan Eldfell. Prav o tem nam je veliko povedal gospod, ki je bil takrat star 14 let. Ko je vulkan sredi no\u010di izbruhnil, bilo je v januarju, ga je o\u010de prebudil in mu povedal, da bo treba oditi. Takrat se je lava \u017ee nevarno pribli\u017eala mestu. Sre\u010da je bila v tem, da so bile vse ladje v pristani\u0161\u010du, zato so evakuacijo uspe\u0161no izvedli. Izbruh je terjal le eno \u017ertev. Gospod Adolf je pripovedoval, da se je lava \u0161irila tako hitro, da mu je za\u010delo goreti pod nogami. Spominja se tudi, da je kapitan ladje, na katero se je vkrcal, z grozo ugotovil, da voda ve\u010d ne more hladiti motorjev, ker je zaradi vro\u010dine kar zavrela. Na celini so ube\u017enike iz otoka \u017ee \u010dakali avtobusi, ki so jih odpeljali v glavno mesto. Tam so jih pri\u010dakale prazne \u0161ole, kamor so jih naselili, postelje in tople odeje.
\n\"IzbruhIzbruh je trajal ve\u010d mesecev in je pod sabo pokopal ve\u010d kot 300 hi\u0161. Bil je tako mo\u010dan, da je v zrak izbruhal 160 ton materiala vsako sekundo. Otok je bil popolnoma preoblikovan, pove\u010dal se je za 2,2 km2. Ampak danes se zaradi erozije povr\u0161ina po\u010dasi zmanj\u0161uje. Na tem obmo\u010dju so postavili \u017ee dva svetilnika, ki sta zgrmela v morje. Sedaj pa so postavili prenosnega; \u010de bi bil znova ogro\u017een, bi ga lahko kaj hitro prestavili.
\nOb izbruhu so hladili lavo in s tem zaustavili \u0161irjenje. Bali so se, da bi jim zaprla pot do pristani\u0161\u010da, ki je za njih okno v svet. Danes iz tega otoka izvozijo veliko rib, kar 50 % celotnega izvoza gre od tu.
\nPo koncu izbruha so se prebivalci takoj vrnili na otok. Njihovi domovi so bili in so \u0161e pod pokrovom iz lave. Uspelo jim je odkopati le eno hi\u0161o in po 39 letih so ugotovili, da je vse ostalo kot je bilo, ko jo je njena prebivalka zadnja zapustila. Danes je ta hi\u0161a del muzeja o tem dogodku. Ostale hi\u0161e so \u0161e vedno pokopane in ne vedo, ali jih bodo sploh kdaj odkopali. To podro\u010dje je sedaj razdejano in nenaseljeno. Mesto se je razvilo okoli pristani\u0161\u010da, otok pa ima danes okoli 4300 prebivalcev.<\/p>\n

Zgodba o ribi\u010du<\/h3>\n

Druga zgodba pa je zgodba o ribi\u010du, ki je tudi prebivalec otoka Himaey. O njem sta govorila oba na\u0161a gostitelja, gospod Alfred in kapitan Simmy. Ta nas je vkrcal na svojo barko in nam svoj otok pokazal \u0161e iz morske strani.
\n\"Otok\"Ribi\u010d je s prijatelji lovil ribe kak\u0161nih 6 km od otoka, ko so do\u017eiveli neurje in se je barka potopila v mrzlo morje. Vsi so utonili in ostal je sam. V teh hladnih vodah normalno ni mo\u017eno pre\u017eiveti ve\u010d kot pet minut. A ribi\u010d je vztrajno plaval in plaval in se devet ur po nesre\u010di pribli\u017eal otoku. Ker je pri\u0161el do otoka s strani, kjer ni bil mo\u017een dostop zaradi strmih klifov, je plaval naprej in ju\u017eneje kon\u010dno pri\u0161el na obalo. Bil je zelo utrujen in brez mo\u010di, ko je sredi polja zagledal kad, ki je bila polna vode. To je postavil kmet za svoje ovce. Od\u017eejal se je, dobil mo\u010di in \u0161el do mesta. Najprej mu niso verjeli, da je to sploh mogo\u010de. A prepri\u010dali so se, da je barka res potonila na mestu, ki ga je omenil. Ker ni bilo jasno, kako je lahko sploh pre\u017eivel, so ga testirali. Ugotovili so, da ga je za\u0161\u010ditila zdrava ma\u0161\u010doba, ki pri ve\u010dini ljudi \u0161\u010diti notranje organe. Njega pa je ta plast, podobno imajo tudi tjulnji, \u0161\u010ditila po vsem telesu. Ko je pri\u0161el iz vode, je imel telesno temperaturo 27 \u00b0C.\u00a0 Po tem dogodku so posneli tudi film z naslovom Globina. Danes ima gospod 77 let in \u0161e vedno \u017eivi na otoku. Je zelo skromen in prijazen, ne mara publicitete.<\/p>\n

Vrnitev domov<\/h3>\n

Na Islandiji smo pre\u017eiveli devet \u010dudovitih dni. Vreme nas je razvajalo, \u010deprav temperature niso bile visoke. Nebo nas je vzljubilo, zato razen kak\u0161en dan pr\u0161enja in vetra, slabih dni nismo imeli. Ves \u010das nas je po otoku, ki je velik za pet Slovenij, preva\u017eal na\u0161 voznik Gunnar. Na pogled \u010disto tipi\u010den Islandec, druga\u010de pa zelo komunikativen in prijazen. Na na\u0161a ne\u0161teta vpra\u0161anja je vedno na\u0161el odgovore, pokazal nam je veliko znamenitosti. Povedal nam je veliko zanimivosti iz svojega \u017eivljenja in o svojih otrocih, na katere je zelo navezan. Sara ga je imenovala za na\u0161ega angela.
\n\"Otok\"Zgodaj zjutraj deseti dan smo pristali na doma\u010dem letali\u0161\u010du. \u010ceprav sem bila dogovorjena za prevoz domov, me ni nih\u010de pri\u010dakal. Pozneje sem izvedela, da so zame\u0161ali datume. Ko sem po ne\u0161tetih klicih kon\u010dno uspela priklicati nekoga, sem \u010dakala \u0161e ve\u010d kot uro na svoj prevoz. Kak\u0161ne \u0161tiri ure po pristanku na letali\u0161\u010du sem kon\u010dno pri\u0161la do doma. Tisti dan je adrenalin name deloval zelo pozitivno. Nisem se ustavila vse do ve\u010dera. Po neprespani no\u010di sem najprej pripravila zajtrk, oprala perilo, pospravila stanovanje, skuhala kosilo, oplela svoj zeli\u0161\u010dni vrt, zlikala oprano perilo, oprala \u0161e drugi del perila. Zve\u010der sem kon\u010dno zelo utrujena padla v posteljo. Odlo\u010ditev, kateri del potovanja bom predstavila v svoji zgodbi, je padla \u017ee na Islandiji. Dejstev iz zapisa nisem preverjala, vse sem napisala tako, kot sem si zapomnila iz pripovedovanja na\u0161ih gostiteljev. Nisem bila edina, ki sem ugotovila, da je Islandija poleg Slovenije edina dr\u017eava, kjer bi lahko \u017eivela. Tega doslej \u0161e nisem \u010dutila za nobeno od dr\u017eav, ki sem jih doslej obiskala. Zaradi tega je Islandija zelo posebna.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: sopotnica Irena V. \u010cetrti dan potovanja po de\u017eeli ognja in ledu, prelepi Islandiji. Sonce se je odlo\u010dilo, da nas bo ta dan razvajalo. Bil je dan, ko smo obiskali Vestmanske otoke. Po polurni vo\u017enji s trajektom nas je na najve\u010djem otoku \u017ee \u010dakal na\u0161 vodnik in spremljevalec, gospod Adolf. Prebivalec otoka, iz njegovega pripovedovanja se je \u010dutilo, kako rad ima svoj otok. Naseljen je le eden, najve\u010dji, to je Himaey. Otoke so poimenovali po […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,7,222],"tags":[],"class_list":["post-20640","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-agencija-oskar","category-clani-pisejo","category-islandija"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t