{"id":20549,"date":"2015-07-09T08:21:42","date_gmt":"2015-07-09T06:21:42","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=20549"},"modified":"2015-07-09T08:21:42","modified_gmt":"2015-07-09T06:21:42","slug":"grof-drakula-zivi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/grof-drakula-zivi\/","title":{"rendered":"GROF DRAKULA \u017dIVI!"},"content":{"rendered":"

Pi\u0161e: vodnica Ana Marija Grbanovi\u0107<\/strong>
\n\"Romunija\"Konec prej\u0161njega meseca smo jo mahnili v Transilvanijo<\/a> in to kar z avtobusom! Na poti do Romunije<\/strong> smo se \u017ee pogovorili o tem, kako je nastal Balkanski polotok (ki sploh ni polotok!), kje lahko \u0161e vidimo ostanke Panonskega morja, ki je prekrivalo to geografsko enoto in o naravnih danostih omenjene geografske enote. Seveda je tem temam sledilo predavanje o geo politiki Balkana, \u010deprav Romunija ni del Balkana, a je bilo le tako mo\u017eno ugotoviti, kak\u0161en je bil zgodovinski in geografski kontekst de\u017eele, v kateri se je rodil in \u017eivel sam grof Drakula.
\nNa na\u0161em potovanju smo, na veliko presene\u010denje nekaterih potnikov, kar kmalu ugotovili, da imata dejanski grof Drakula in tisti, ki ima dolge \u010dekane ter pije kri, bolj malo skupnega. Mnogim nam je bilo pripovedovanje o tem, kdo je bil zgodovinski grof Drakula<\/strong> verjetno bolj srhljivo od tega, kar smo videli v filmih in od tega, kar smo pri\u010dakovali. Kje smo torej sre\u010dali Vlada Tepe\u0161a, pravega Drakulo? Za za\u010detek smo obiskali njegovo rojstno hi\u0161o v prelepi Sigishoari, ki jo \u0161\u010diti UNESCO. Izvedeli smo, da je Vladova rojstna hi\u0161a verjetno najstarej\u0161a v mestu in da njena starost danes presega pol tiso\u010dletja! Neverjetno, a Drakule ni bilo doma in tako smo se odpravili dalje, raziskovat mogo\u010dne utrdbe Transilvanije v iskanju Drakule. Le redko kdo bi nam verjel (a to ni na\u0161 problem), da nam je Drakula na potovanje poslal telepatsko sporo\u010dilo.
\n
\n\"Romunija\"V dopoldanskem \u010dasu smo se vozili proti na\u0161emu naslednjemu cilju in primorani smo bili skreniti iz glavne na stransko cesto. Tako smo se v obla\u010dnem in turobnem vremenu vozili po ovinkastih dotrajanih cestah po obronkih Karpatov in razpravljali o Vladu Tepe\u0161u.<\/strong> \u0160e najbolj nas je presenetila informacija o tem, da se je boril z Osmani, oziroma kot so jim pravili v na\u0161i de\u017eeli stari o\u010detje, s Turki. \u0160e bolj \u0161okantna pa je bila informacija, da je Vlad uspel obraniti Romunijo in iz nje pregnati samega Mehmeta Osvajalca. Da, to je bil tisti Mehmet, ki je oblegal Konstantinopel, izgradil mogo\u010dno utrdbo na Bosporju, ter pono\u010di prevlekel ladijsko posadko preko enega od hribov v konstantinopelsko pristani\u0161\u010de ter s pomo\u010djo zahodnja\u0161kih in\u017eenirjev izdelal topove za obleganje mesta, ki je kmalu zatem padlo ter oznanilo padec bizantinskega imperija.
\n\"Romunija\"A kako je Vladu to uspelo? To mu je uspelo s tehniko zastra\u0161evanja tako, da je osmanske ujetnike in sovra\u017enike dal nabiti na kole, ki so bili razporejenih v geometri\u010dnih oblikah. Pogovarjali smo se tudi o tem, kako je Vlad rad kosil in ve\u010derjal ter u\u017eival v transilvanijskem<\/strong> vinu, vse to ob kulisi geometri\u010dnih kolov in ob zvokih zadnjih vzdihov umirajo\u010dih du\u0161. Neko\u010d naj bi celo na kol dal nabiti svojega natakarja, ki mu je stregel vino in si ma\u0161il nos pred smradom gnijo\u010dih teles na kolih. No, in kaj se je zgodilo potem?
\nSredi na\u0161ega pogovora, zgra\u017eanja vsega avtobusa nad temi zgodbami in slabega po\u010dutja, se je pred nami odprl pogled na dolino, polno vasic turobnih sivih barv. A kaj je bilo med vasicami? Neverjetno, tam so bili v zemljo po\u0161evno zapi\u010deni ogromni koli, razporejeni v geometri\u010dnih oblikah. Prizor teh kolov, ki so \u0161e \u010dakali na svoja trupla, je bil zastra\u0161ujo\u010d in videli smo jih samo na tem delu potovanja.
\nLe kak\u0161no sporo\u010dilo nam je poslal grof Drakula? \u017delel nam je povedati, da je vse to, o \u010demer govorimo, res, da je \u017eiv, da obstaja, in da bo vse tiste, ki ne verjamejo v zgodbice o Drakuli, dal nabiti na kole!<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: vodnica Ana Marija Grbanovi\u0107 Konec prej\u0161njega meseca smo jo mahnili v Transilvanijo in to kar z avtobusom! Na poti do Romunije smo se \u017ee pogovorili o tem, kako je nastal Balkanski polotok (ki sploh ni polotok!), kje lahko \u0161e vidimo ostanke Panonskega morja, ki je prekrivalo to geografsko enoto in o naravnih danostih omenjene geografske enote. Seveda je tem temam sledilo predavanje o geo politiki Balkana, \u010deprav Romunija ni del Balkana, a je bilo […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,26,280,18],"tags":[],"class_list":["post-20549","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-agencija-oskar","category-balkan","category-romunija","category-vodniki"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t