{"id":19334,"date":"2015-05-04T14:08:40","date_gmt":"2015-05-04T12:08:40","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=19334"},"modified":"2015-05-04T14:08:40","modified_gmt":"2015-05-04T12:08:40","slug":"druzenje-z-mariaci-nekdaj-1-del","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/druzenje-z-mariaci-nekdaj-1-del\/","title":{"rendered":"\u00a0\u00a0 Dru\u017eenje z maria\u010di \u2013 nekdaj (1. del)"},"content":{"rendered":"

Pi\u0161e: vodnik Roman<\/strong>
\nPOMEMBNO OBVESTILO:<\/strong> Preden za\u010dnete z branjem \u010dlanka, si pove\u010dajte glasnost na va\u0161em elektronskem aparatu, saj vas bo tako \u010dlanek popeljal do ve\u010djega do\u017eivetja!
\nOPOZORILO:<\/strong> Ministrstvo za zdravje svetuje poslu\u0161anje glasbe na primerni jakosti, saj v nasprotnem primeru lahko \u0161koduje va\u0161emu\u00a0 zdravju!
\n\"Mariachi\"Mehika<\/a>\u00a0na zemljevidu osrednje Amerike velja za eno najbolj obiskanih turisti\u010dnih destinacij \u0161irom sveta. Vendar, kaj popelje slehernega popotnika v ta omenjeni turisti\u010dni biser? Vsekakor je eden najmo\u010dnej\u0161ih atributov raznolika, bogata srednjeameri\u0161ka zgodovina raznih staroselskih ljudstev, kot so Azteki, Maji, Tolteki in ostali. Njihova kultura je v tistih \u010dasih veljala za izredno napredno in za seboj so pustili mnoge spomenike in nerazvozlane skrivnosti, ki burijo duhove mnogih dana\u0161njih raziskovalcev. Barvitost de\u017eele se ka\u017ee na vsakem koraku popotovanja \u2013 od prebivalcev do bogate in raznolike mehi\u0161ke kuhinje, ki velja za eno izmed petih najbolj znanih kuhinj sveta, kjer \u017ee same barve vabijo k obroku. In tu je tudi glasba, katera \u0161irom sveta karakterizira de\u017eelo, ljudi in njihovo \u017eivljenje, temperament, \u010dustva, navade … \u00a0Za Mehiko so maria\u010di za\u0161\u010ditni znak, saj lahko skozi njihove skladbe dodobra spozna\u0161 du\u0161o dana\u0161njih prebivalcev in njihove celotne zgodovine.
\n
\nBeseda \u00bbmaria\u010di\u00ab naj bi imela ve\u010d izvorov. Najbolj pogost izvor izhaja iz francoske besede \u00abmarriage\u00ab, kar pomeni poroka (katere si nikjer \u0161irom sveta ne znamo predstavljati brez glasbe in zabave) in izhaja iz \u010dasa francoske invazije v Mehiki leta 1860. Glede na samo podobnost besed bi temu res lahko bilo tako, a Mehi\u010dani so ve\u010d kot ponosni na svojo bogato zgodovino in kulturo, zato tujko \u00a0francoskega izvora ne priznavajo. Sami zagovarjajo izvor besede iz vrste lesa, iz katerega so bili narejeni podi, namenjeni plesu. Drugi zagovarjajo izvor besede, ki prihaja iz imena Marija H. (ki se bere kot Maria Ache), zvezdni\u0161ke osebnosti iz ene izmed enaintridesetih zveznih dr\u017eav, kar jih danes premore Mehika. In skoraj v vsaki zvezni dr\u017eavi imajo svojo razli\u010dico izvora besede. No, kakor koli \u017ee, beseda \u00bbmaria\u010di\u00ab se nana\u0161a na vrsto glasbe, skupino ali enega glasbenika.
\n\"MariachiGlasba, poleg plesa, \u017ee od nekdaj najbolj spro\u0161\u010da \u010dlove\u0161ko du\u0161o! \u017de staroselci na podro\u010dju dana\u0161nje Mehike so poznali razne in\u0161trumente, kot so ropotuljice, pi\u0161\u010dali ter bobni, ki pa so jih uporabljali predvsem v ceremonialne namene. S prihodom belega \u010dloveka v t.i. \u00abnovi svet\u00ab (v na\u0161em primeru prihod Hernana Corteza leta 1519) pa se je spremenila tudi podoba glasbe. \u0160panci so s seboj prinesli nam bolj znane in\u0161trumente, kot so violina, klavir, kitara, harfa \u2026 in za\u010deli so se rojevati prvi zametki maria\u010di glasbe v tistem \u010dasu, t.i. ljudska glasba, s poudarkom na igranju v cerkvah ali kasneje na doma\u010dih haciendah.
\nEno izmed zvrsti \u00a0so poimenovali son oziroma nekoliko bolj nata\u010dno son iz Jalisca, ki je ena izmed zveznih dr\u017eav. \u010ce smo \u0161e nekoliko bolj natan\u010dni, naj bi po legendi rojstni kraj maria\u010dev in sona bilo dana\u0161nje mesto Cocula, kjer je bila za mnoge ljubitelje prvi\u010d zaigrana “maria\u010di dr\u017eavna himna” Son de la negra.<\/a> Maria\u010di so v tistem \u010dasu izgledali popolnoma druga\u010de kot danes. Oble\u010deni so bili v tipi\u010dna kme\u010dka obla\u010dila \u2013 lahke bele hla\u010de in srajce ter imeli obute tipi\u010dne predkolumbove sandale huarache, katere nosijo \u0161e danes. Igrali so samo na in\u0161trumente s strunami (kitara, violina, harfa) in na haciendah so tisti z glasbenim znanjem imeli ve\u010djo veljavo kot ostala delovna sila.
\n\"Mexico\"Nekje v\u00a0 za\u010detku 19. stoletja pa so se s tako imenovanim sonom iz Jalisca oku\u017eile \u0161e bli\u017enje zvezne dr\u017eave kot so: Colima, Michoacan, Nazarit \u2026, ki poleg Jalisca \u0161e danes veljajo za zibelko \u00abmaria\u010di\u00ab glasbe. S prihodom evropskih glasbenih zvrsti, kot so opera, salonska glasba, val\u010dek in polka, pa je son Jalisco uradno dobil naziv maria\u010di glasbe. Orkestri so se v tistem \u010dasu imenovali “tipi\u010dni orkestri”, za katere pa je bila zna\u010dilna ruralna mehi\u0161ka glasba, besedila ter dana\u0161nja tipi\u010dna in elegantna maria\u010di obla\u010dila \u2013 churro (tipi\u010den kavbojski stil). Kasneje, s koncem mehi\u0161ke revolucije, pa \u017ee lahko govorimo o pol profesionalnih orkestrih, katerih glasbeniki so bili primorani zapustiti haciende in so se za\u010deli pre\u017eivljati z igranjem glasbe na javnih prireditvah in za napitnino, ter v svoj glasbeni repertoar vklju\u010devati druge zvrsti glasbe.
\nIn tako smo v za\u010detku 20. stoletja dobili moderno maria\u010di glasbo, katero poznamo tudi danes, seveda s pomo\u010djo ameri\u0161ke snemalne industrije, ki je bila znana po tem, da je v tistem \u010dasu za\u010dela snemati ruralno glasbo \u0161irom sveta. In rodil se je prvorojenec \u2013 plo\u0161\u010da kvarteta Coculense<\/a> leta 1908. Za \u0161e ve\u010djo prepoznavnost in popularnost maria\u010di glasbe pa je v tistem \u010dasu poskrbel radio, selitev glasbenikov v velika mesta, kot tudi dejstvo, da je ena izmed najbogatej\u0161ih mehi\u0161kih dru\u017ein pripeljala iz Cocule enega izmed glasbenih orkestrov, ki so igrali samemu tedanjemu predsedniku Porfiriu Diazu, kar je v tistem \u010dasu predstavljalo neizmerno \u010dast in slavo!
\nTako smo spoznali 1. del zgodbe, ki govoru o rojstvu mehi\u0161ke maria\u010di glasbe. Seveda sledi nadaljevanje<\/a>, kjer se bomo \u0161e naprej dru\u017eili z maria\u010di \u2013 v dana\u0161njem \u010dasu. Za lep\u0161i dan pa \u0161e ena iz ven\u010dka prekrasnih, ve\u010dnih, najve\u010djih revolucionarnih skladb. Hmmm, le katera bi to lahko bila?
\n