{"id":18760,"date":"2015-03-26T12:36:32","date_gmt":"2015-03-26T10:36:32","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=18760"},"modified":"2015-03-26T12:36:32","modified_gmt":"2015-03-26T10:36:32","slug":"migracije-zivali-v-savanah-kenije-in-tanzanije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/migracije-zivali-v-savanah-kenije-in-tanzanije\/","title":{"rendered":"Migracije \u017eivali v savanah Kenije in Tanzanije"},"content":{"rendered":"

Velika migracija je eden izmed najbolj spektakularnih naravnih dogodkov na svetu. Ve\u010d milijonov divjih \u017eivali se vsako leto zaradi su\u0161e seli iz Serengetija v Maro. Ob veliki migraciji opazujemo nepregledne \u010drede zeber, orja\u0161kih kozobikov in gazel, ki se pasejo, pre\u010dkajo reke \u2026 Preprosto u\u017eivamo v neverjetnem notranjem kompasu \u017eivali, ki se \u017ee tiso\u010dletja, leto za letom, selijo za hrano.
\nTudi \u010de va\u0161 obisk ne bo ravno v \u010dasu migracije, to ne pomeni, da ne boste u\u017eivali v tem, po \u010demer slovijo parki Kenije in Tanzanije. Migracija je povezana s koli\u010dino padavin in tako jo je te\u017eko to\u010dno napovedati, lahko pa jo predvidimo glede na obdobja.<\/p>\n

LETNI MIGRACIJSKI VZOREC<\/h3>\n

Zgodnja su\u0161na doba (od julija do oktobra)<\/strong>
\n\"ZebreOd julija do oktobra nastopi su\u0161na doba, junij in julij pa ozna\u010dujeta prehodno obdobje med de\u017eevno in su\u0161no dobo. V tem \u010dasu nekatere \u017eivali \u0161e vedno ostajajo v zeleni savani, ve\u010dina pa se jih \u017ee poda proti Maasai Mari. Najve\u010d jih je v zahodnem koridorju, kjer pre\u010dkajo reko Grumeti, po navadi med junijem in avgustom. Namenjene so na sever, proti rezervatu Maasai Mara in reki Mara. V \u010dasu migracije proti Maasai Mari so \u017eivali razkropljene po celotnem obmo\u010dju, nekatere v rezervatu Grumeti in Ikorongo, druge pa v severnem delu Narodnega parka Serengeti.
\nNekatere \u017eivali dose\u017eejo reko Mara, ki je najve\u010dja in zelo resna ovira v \u010dasu migracije, \u017ee na za\u010detku avgusta, nekatere pa se podajo proti rezervatu Maasai Mara \u0161ele septembra in oktobra. Septembra je v severnem delu Serengetija v bli\u017eini reke Mara \u017ee zelo veliko \u010dred gnujev. Pre\u010dkanje reke Mare je vsako leto na drugem mestu in traja razli\u010dno dolgo. \u010ce je leto su\u0161no, bo zelo malo \u017eivali pre\u010dkalo reko proti Keniji.
\nNajbolj\u0161i \u010das za opazovanje migracije je med junijem in avgustom. V tem \u010dasu se gnuji zbirajo in se pripravljajo na pre\u010dkanje reke Grumeti.
\n
\nPozna su\u0161na doba in zgodnja de\u017eevna doba (od oktobra do decembra)<\/strong>
\nZ oktobrom se migracija znova pospe\u0161i. Med oktobrom in novembrom je v ju\u017enem in vzhodnem delu Serengetija kratka de\u017eevna doba, zato se \u017eivali odpravljajo nazaj na jug proti travnatim ravninam v vzhodnem delu Serengetija. Spet bodo morale pre\u010dkati reko Mara.
\nNekatere \u017eivali uberejo pot skozi zahodni del Lolionda, obmo\u010dje Lobo v Serengetiju ob vzhodni meji, nekatere uspejo priti tudi zelo dale\u010d na jug do Seronere. \u0160ele v novembru bodo dosegle ju\u017eni del Serengetija, ko bo okoli ju\u017enega in vzhodnega dela Seronere, Nduta in severnega dela za\u0161\u010ditenega obmo\u010dja Ngorongoro zrasla nova trava.
\nZgodnja de\u017eevna doba (od decembra do aprila)<\/strong>
\n\"Afri\u0161kiVe\u010dina gnujev bo ravnino z nizko travo dosegla v sredini januarja. Takrat se znova za\u010dne \u017eivljenjski krog. V januarju in februarju bo na svet pri\u0161lo okoli 500.000 novih telet. V tem obdobju se \u010drede zadr\u017eujejo predvsem na ravninah Ndutu in Salei v ju\u017enem delu Serengetija in rezervatu Ngorongoro. Ker so odvisne od lokalnih ploh in neviht, se bodo ves \u010das selile po tem obmo\u010dju.
\nTelitvena obmo\u010dja se nahajajo izven obmo\u010dij, kjer plenilci \u010dakajo svoj plen. Gnuji telijo v skupinah po sto v zelo kratkem \u010dasu. Kotitev navadno traja okoli 30 minut ali eno uro. Komaj rojeno tele bo na nogah \u017ee 10 minut po telitvi.
\nGnuji se ve\u010dinoma hranijo na ravninah z nizko travo. \u010ce se v tem \u010dasu pojavijo su\u0161na obdobja, se \u017eivali pomaknejo na zahod proti rezervatu Maswa in proti dolini Mbalgeti.
\nPozna de\u017eevna doba (od aprila do junija)<\/strong>
\nObdobje med aprilom in junijem se imenuje dolga de\u017eevna doba. Aprila v ju\u017enem delu Serengetija in rezervatu Ngorongoro na ravninah, ki so porasle z nizko travo, ni ve\u010d dovolj hrane za vse \u017eivali, zato gnuji migrirajo proti ravninam in gozdnim povr\u0161inam, kjer je visoka trava, na obmo\u010dju zahodnega koridorja, v neposredni bli\u017eini Viktorijinega jezera. Na tem potovanju pre\u010dkajo reko Simiyu, Seronera, Mbalageti in Nyabogati.
\nMaja bodo \u017eivali \u017ee na obmo\u010dju Moru Kopjes in v zahodnem delu Seronere. V tem \u010dasu se \u017eivali znova razmno\u017eujejo. Samice gnujev imajo prva teleta, ko so stare 2 ali 3 leta in razvojna doba zarodka traja pribli\u017eno 8 mesecev. Junija bodo \u017eivali \u017ee pre\u010dkale zahodni koridor v Serengetiju, kjer bodo pre\u010dkale reko Grumeti.<\/p>\n

KATERE \u017dIVALI MIGRIRAJO<\/h3>\n

\"Prostor,Selijo se velike \u010drede gnujev iz Serengetija, ki imajo radi nizke trave, najraje pa travo, ki je \u0161ele na novo zrasla. Hranijo pa se tudi z visokimi travami, ki so jih pred tem posmukali \u017ee bivoli ali zebre.
\nDruga najve\u010dja migracijska skupina so zebre, ki se selijo v dru\u017einah. V \u010dasu de\u017eevne dobe se navadno zberejo na ravnini, kjer je dovolj nove trave. Njihova migracijska pot je po navadi enaka poti gnujev.
\nEland antilope navadno ne sledijo enaki poti, kot jo opravijo gnuji, ampak se gibljejo med ni\u017einskimi ravninami in gorskimi obmo\u010dji.
\nMigracija Thompsonove gazele je najkraj\u0161a. So zadnje \u017eivali, ki zapustijo ravnino in prve, ki se vrnejo. Pa tudi zadnje stopijo na obmo\u010dje, kjer je visoka trava, saj jedo le nizke trave in zeli\u0161\u010da. Pot gazele je precej kraj\u0161a od poti gnujev.
\nGrantove gazele se selijo samo lokalno in samo do neke mere, ker so odvisne od vode.<\/p>\n

NEKAJ DEJSTEV O MIGRACIJI GNUJEV<\/h3>\n

\u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zakaj imajo gnuji v \u010dasu de\u017eevne dobe raje ravnine, kjer raste nizka trava?<\/strong>
\nTam, kjer je nizka trava, so gnuji varni pred plenilci, saj imajo zelo lep razgled nad okolico. Ravnina je tudi zelo primerna za telitev in vzgojo telet, saj je to obmo\u010dje bogato s fosfati, ki so zelo pomembni za rast gnujev. Prav tako je trava tukaj odvisna od de\u017eja in po plohah in nevihtah \u017ee \u017eene nove poganjke in torej takoj\u0161njo hrano za \u017eivali.
\n\u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zakaj migrirajo s travnatih ravnin na gozdnata obmo\u010dja?<\/strong>
\nPo de\u017eju se \u017eivali selijo z ravnin na gozdnata obmo\u010dja. Ko ni de\u017eja, morajo \u017eivali iskati hrano in vodo drugje. Ker ni ve\u010d povr\u0161inske vode, i\u0161\u010dejo reke, gozdnata obmo\u010dja pa so takrat odli\u010dna mo\u017enost za vodo in ponujajo gnujem tudi ve\u010d mo\u017enosti za hrano kot pa suhe travnate ravnine.
\n\u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zakaj se nato obrnejo in zapustijo gozdnata obmo\u010dja?<\/strong>
\nGnuji imajo veliko razlogov za to, da zapustijo gozdnata obmo\u010dja. Eden izmed najpomembnej\u0161ih je prav gotovo ta, da lahko zbolijo za parkljevko, \u0161e posebej na mokrih obmo\u010djih. V \u010dasu de\u017eevne dobe je na tem obmo\u010dju tudi ogromno muh ce-ce. Da se izognejo tako parkljevki kot muhi ce-ce, morajo gnuji zapustiti gozdnata obmo\u010dja \u0161e pred za\u010detkom de\u017eevne dobe. Drugi razlog pa so seveda plenilci, ki jih je v tem \u010dasu na tem obmo\u010dju izredno veliko.
\n\u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zakaj \u017eivali sploh migrirajo?<\/strong>
\nGlavni razlog za migracijo je iskanje hrane in vode. Na tem potovanju veliko \u017eivali utone, ko pre\u010dkajo reko, ali pa klonijo pod mo\u010dnimi prijemi plenilcev. Zato je migracija neke vrste prikaz Darwinove teorije o pre\u017eivetju najmo\u010dnej\u0161ih, saj se vsako leto v Serengetiju rodi najmanj 250.000 telet.<\/p>\n

MIGRACIJA GNUJEV<\/h3>\n

Migracija gnujev je kro\u017eno potovanje, ki se odvija celo leto. Za\u010dne se v trenutku, ko se skotijo, kar se navadno zgodi pozno v januarju, in do sredine marca, in sicer na jugovzhodu Serengetija, na obmo\u010dju Ndutu v bli\u017eini Naabi Hill Gate. Ta spektakularna migracija je stara ve\u010d kot milijon let. Gnuji se selijo od ravnic v Serengetiju proti Maasai Mara v Keniji in nazaj v Serengeti, saj neprestano i\u0161\u010dejo nove vire hrane in vode. V bistvu gnuji menjujejo nizke travnate ravnice v poletju za gozdnate povr\u0161ine pozimi.<\/p>\n

ZAPOREDNO HRANJENJE IN POENOSTAVLJANJE<\/h3>\n

Manj\u0161e \u017eivali imajo koristi zaradi ve\u010djih, kot so na primer bivoli. Bivoli se ne selijo, a migracijska pot pogosto zaide na njihov doma\u010d teritorij. Manj\u0161e \u017eivali pridejo hitreje do hrane, saj bivoli pojedo vi\u0161je trave, kar jih prisili, da po\u017eenejo nove, manj\u0161e poganjke. Bivoli gnojijo zemljo s svojimi iztrebki in odpirajo obmo\u010dja za manj\u0161e \u017eivali, ker pohodijo visoke trave.
\nNajhitreje pridejo na obmo\u010dje bivolov zebre. Zebre osmukajo trda travnata stebla, kar jih \u0161e zmanj\u0161a in zato lahko za\u010dnejo znova rasti. To novo travo obo\u017eujejo gnuji, zato vstopijo na to obmo\u010dje takoj za zebrami. Nato se jim pridru\u017eijo \u0161e Thompsonove gazele, ki jedo le nizke trave.<\/p>\n

LETNA MIGRACIJA NA RAVNICAH SERENGETIJA<\/h3>\n

\"\u010credeSele\u010de se \u017eivali \u017ee pri\u010dakujejo ostale \u017eivali, v ve\u010dini so to plenilci, kot so levi, gepardi in krokodili. Levi so najve\u010dji afri\u0161ki plenilci. Oprezajo za ranjenimi odraslimi \u017eivalmi in mladimi gnuji, ko jih pot zanese skozi njihov koridor. A ko se migracijska pot na njihovem ozemlju kon\u010da, morajo loviti \u017eivali, ki se ne selijo. Gepardi, ki so tudi sami plen levov in hijen, lovijo mlade gnuje in manj\u0161e \u017eivali. Krokodili pa \u010dakajo na obmo\u010dju reke Grumeti na \u017eejne gnuje. Tudi \u0161torklje in pelikani te\u017eko \u010dakajo na \u010das migracije, saj so takrat bazeni polni rib.
\nA plenilci niso edini problem za \u017eivali, ki se selijo. Gnuji so najbolj ranljivi ob rojstvu, saj se morajo teleta v samo 15 minutah nau\u010diti tekati, plenilci pa \u017ee \u010dakajo v zasedah. Gnuji neprestano i\u0161\u010dejo hrano in vodo, v\u010dasih morajo zdr\u017eati brez vode tudi ve\u010d dni. Veliko mladi\u010dev umre zaradi iz\u010drpanosti, veliko pa jih pre\u017eivi in nato na poti naleti na \u0161e eno veliko oviro, reko Mara.
\n\"VStopnja te\u017eavnosti pri pre\u010dkanju reke Mara je odvisna od trenutne koli\u010dine padavin. \u010ce je izbrano mesto za pre\u010dkanje plitvo, bo pre\u017eivela ve\u010dina \u010drede. A reka je pogosto globoka in ima zelo mo\u010dan pretok. Pre\u010dkanje je zato lahko smrtno nevarno za stotine \u017eivali. Med pre\u010dkanjem se lahko mladi\u010di lo\u010dijo od mater in postanejo tako pani\u010dni, da lahko reko pre\u010dkajo tudi trikrat.
\nTo smrtonosno pre\u010dkanje in trupla imajo v \u017eivljenjskem krogu svoj pomen. Njihove kosti so podlaga za gnezdenje pti\u010dev. A najpomembneje je to, da lo\u010di \u0161ibke \u017eivali od mo\u010dnej\u0161ih, saj se vsako leto skoti pribli\u017eno 250.000 mladi\u010dev in brez tega pre\u010dkanja in plenilcev bi bile ravnice Serengetija prenaseljene.
\nMigracijska pot<\/a> sledi dolo\u010dnemu vzorcu, ki pa se vsako leto spreminja glede na de\u017eevna obdobja in lokalne plohe in nevihte. De\u017eevni dnevi so vsako leto ob drugem \u010dasu, v\u010dasih skoraj celo leto ni vode, v\u010dasih pa je vode na pretek. Ta de\u017eevna obdobja nato vplivajo na \u017eivljenje gnujev.
\n\"Migracijska<\/a>
\nMarjeta<\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Velika migracija je eden izmed najbolj spektakularnih naravnih dogodkov na svetu. Ve\u010d milijonov divjih \u017eivali se vsako leto zaradi su\u0161e seli iz Serengetija v Maro. Ob veliki migraciji opazujemo nepregledne \u010drede zeber, orja\u0161kih kozobikov in gazel, ki se pasejo, pre\u010dkajo reke \u2026 Preprosto u\u017eivamo v neverjetnem notranjem kompasu \u017eivali, ki se \u017ee tiso\u010dletja, leto za letom, selijo za hrano. Tudi \u010de va\u0161 obisk ne bo ravno v \u010dasu migracije, to ne pomeni, da ne boste […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,225,226],"tags":[],"class_list":["post-18760","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-agencija-oskar","category-kenija","category-tanzanija"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t