{"id":17621,"date":"2015-02-02T16:10:33","date_gmt":"2015-02-02T14:10:33","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=17621"},"modified":"2015-02-02T16:10:33","modified_gmt":"2015-02-02T14:10:33","slug":"mesto-xian-srce-kitajske-civilizacije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/mesto-xian-srce-kitajske-civilizacije\/","title":{"rendered":"Mesto Xian \u2013 srce kitajske civilizacije"},"content":{"rendered":"

\"DelMesto Xian je bilo v preteklosti eno najve\u010djih in najpomembnej\u0161ih mest cesarske Kitajske. Bilo je politi\u010dni, gospodarski in kulturni center ter glavno mesto kar 13. kitajskim dinastijam, ki so skupaj vladale kar 1100 let.
\nRazvoj mesta in njegove okolice se je za\u010del \u017ee zelo dolgo nazaj. Provinca Shaanxi je ena najbolj rodovitnih provinc Kitajske<\/strong><\/a>. Njeno glavno mesto Xian le\u017ei v dolini reke Wei in mogo\u010dne Rumene reke \u2013 obmo\u010dje, ki je danes znano kot “srce kitajske civilizacije”.
\nV bli\u017eini dana\u0161njega mesta so v prej\u0161njem stoletju odkrili ostanke \u010dloveka iz paleolitskega obdobja, kar pri\u010da o tem, da je \u010dlovek v tej regiji \u017eivel \u017ee okoli 800.000 let nazaj. V \u010dasu zgodnjega neolitika pa je bila tu naseljena \u017ee prva dru\u017eba. To je bila kultura Yangshao, ki je \u017ee obdelovala polja, imela udoma\u010dene \u017eivali in izdelovala izdelke iz gline.
\n\"GlineniV 11. stoletju pred na\u0161im \u0161tetjem, za \u010dasa dinastije Zhou, mesto postane kulturni in industrijski center Kitajske. Zaradi neuspe\u0161nega obvladovanja regije je sledilo dolgo in nemirno obdobje. V 3. stoletju pred na\u0161im \u0161tetjem pa se je uspelo majhni dr\u017eavi Qin povzpeti na najvi\u0161ji polo\u017eaj. Njenemu vladarju, Qin Shi Huang Diju, je prvi\u010d uspelo zdru\u017eiti vse male kitajske dr\u017eavice in tako zdru\u017eiti celotno takratno Kitajsko. Ob tej prilo\u017enosti je prestolnico prestavil v Xian in si nadel \u0161e naziv absolutnega vladarja oz. nebe\u0161kega sina. Sicer sama dinastija ni uspela dolgo vladati, je pa za seboj pustila zagotovo enega najbolj dragocenih zakladov, ki ga danes premore Kitajska.
\n
\n\"Xian-mestnoMo\u010dan pe\u010dat je v mestu zapustila tudi dinastija Han, ki je nasledila Qine. Najprej so mesto preimenovali v Changan oz. “Ve\u010dni mir”, nato pa je njihov cesar odprl slavno svileno cesto, ki se je za\u010dela prav v Changanu. Starodavna karavanska pot med Kitajsko in Rimom, po kateri so iz vzhoda na zahod ter obratno potovali blago in razli\u010dne ideje, je prvi\u010d povezala Kitajsko z zunanjim svetom. V 8. stoletju, za \u010dasa dinastije Tang, mesto Changan postane najve\u010dje in najbolj kozmopolitansko mesto na svetu, v katerem naj bi po nekaterih podatkih \u017eivelo kar 2 milijona ljudi.\u00a0Kitajska je bila tedaj, tako kot tudi zdaj, gospodarska velesila, katere mo\u010d je bolj ali manj temeljila na trgovini. V mestu je cvetela tudi religija, od nestorijanstva, zoroastrijanstva, islama, judovstva do budizma. Zaradi slednjega je bil Changan v takratnem obdobju tudi najve\u010dji budisti\u010dni center Vzhodne Azije.
\n\"Xian-moderniZ razpadom dinastije Tang in mnogih politi\u010dnih nestabilnosti drugje po svetu se je v 10. stoletju za\u010del po\u010dasen zaton svilene ceste, s tem pa tudi po\u010dasen zaton mesta. Trgovina se je po\u010dasi usmerila na morje, saj je bila pot po morju bistveno manj nevarna in cenej\u0161a. Zaradi raznih spletk na dvoru je mo\u010d dinastije za\u010dela upadati, kar je privedlo do mno\u017ei\u010dnega izseljevanja ljudi iz mesta na jug. Velike poplave Rumene reke in hude su\u0161e so popolnoma onesposobile mesto Changan, ki je bil potem samo \u0161e glavno mesto province Shaanxi.
\n\"Xian-StolpMesto bi najbr\u017e ostalo pozabljeno, a se je leta 1974 vse to spremenilo. Razlog za to je bilo \u010disto naklju\u010dno odkritje ve\u010d kot 8.000 glinenih voj\u0161\u010dakov, ki jih je dal zgraditi prvi kitajski cesar Qin Shi Huang Di z namenom, da bi mu vojska sledila v onostranstvo in ga tam varovala. Od takrat naprej je postajal Xian ponovno poznan \u0161irom po svetu. Danes Xian z njegovo okolico \u0161teje okoli 8 milijonov prebivalcev, ve\u010dina prebivalcev je Hanov, drugo najve\u010djo manj\u0161ino v mestu pa predstavljajo Hui \u2013 kitajski muslimani.
\nV najsijajnej\u0161em obdobju mesta so nastali miselni koncepti in tradicije, ki se v veliki meri vle\u010dejo vse v dana\u0161nji \u010das. In prav v tem mestu je nastajalo tisto, \u010demur danes lahko re\u010demo “kitajska civilizacija”, po katerem se danes ta de\u017eela tako razlikuje od drugih. Slavni glineni voj\u0161\u010daki, spomin na velikega zdru\u017eitelja Kitajske in za\u010detna postaja mednarodne svilene ceste \u2013 to je Xian, stara prestolnica in srce kitajske civilizacije.
\nTekst in fotografije: Marijana Pani\u0107<\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Mesto Xian je bilo v preteklosti eno najve\u010djih in najpomembnej\u0161ih mest cesarske Kitajske. Bilo je politi\u010dni, gospodarski in kulturni center ter glavno mesto kar 13. kitajskim dinastijam, ki so skupaj vladale kar 1100 let. Razvoj mesta in njegove okolice se je za\u010del \u017ee zelo dolgo nazaj. Provinca Shaanxi je ena najbolj rodovitnih provinc Kitajske. Njeno glavno mesto Xian le\u017ei v dolini reke Wei in mogo\u010dne Rumene reke \u2013 obmo\u010dje, ki je danes znano kot “srce […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,55,18],"tags":[],"class_list":["post-17621","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-agencija-oskar","category-kitajska","category-vodniki"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t