{"id":1748,"date":"2010-01-11T08:31:36","date_gmt":"2010-01-11T07:31:36","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=1748"},"modified":"2010-01-11T08:31:36","modified_gmt":"2010-01-11T07:31:36","slug":"raziskovanje-severne-spanije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/raziskovanje-severne-spanije\/","title":{"rendered":"Raziskovanje Severne \u0160panije"},"content":{"rendered":"

Konec septembra se je dogajanje v Agenciji Oskar za\u010delo po\u010dasi umirjati. Krompirjeve po\u010ditnice so bile pred vrati, vse za odhode na potovanja je bilo pripravljeno in kon\u010dno smo malo zadihali. Bil je \u010detrtek, 24.9., in okoli 12. ure, ko se je pri moji mizi ustavil Oskar, malo postal, potem pa: \u00bbEj, ve\u0161 kaj sem razmi\u0161ljal, a bi \u0161la ti jutri zjutraj z mano v \u0160panijo, za kake 10 dni?\u00ab Nastala je kratka ti\u0161ina, nekaj sekund. Skozi mo\u017egane so mi s svetlobno hitrostjo \u0161vigale misli, obveznosti\u2026 Ah, z malo volje se bodo vse \u00bbva\u017ene\u00ab stvari dale urediti tudi \u010dez 10 dni\u2026 bo \u017ee nekako\u2026 \u00bbJa, grem.\u00ab In je steklo. Akcija. Kak\u0161en je plan? \u00bbPlan je, da plana ni.\u00ab Tudi v redu, tega smo v Agenciji Oskar navajeni. Delala bova po inspiraciji. \u00bbA zna\u0161 kaj \u0161pansko?\u00ab \u00bbNe, zakaj vpra\u0161a\u0161?\u00ab \u0160e bolje, se bova vsaj veliko smejala.
\nODHOD<\/strong>
\nV petek sva z Oskarjem cel dan in celo no\u010d pre\u017eivela v avtu. Ustavila sva se toliko, da sva kupila zemljevide. Italija. Francija. Po 15. urah vo\u017enje je Oskarja zmanjkalo, zaspal je na zadnjih sede\u017eih in na vrsti za vo\u017enjo sem bila jaz. \u0160e dobrih 200 km Francije, potem pa \u017ee ciljna destinacija \u2013 \u0160panija.
\nPRVI VTISI<\/strong>
\nSredi no\u010di na bencinski \u010drpalki sem se prvi\u010d sre\u010dala z dejstvom, da \u0160panci govorijo le \u0161pansko. Pravi izziv je bil \u017ee priti do goriva. Pono\u010di ni bilo \u017eive du\u0161e, le jaz in za neprebojnim steklom fant, ki je gorivo prodajal. \u010crpalka ni delala, grem vpra\u0161at, kako in kaj. Veliko ro\u010dnih spretnosti je bilo potrebnih, da sem dognala, da moram najprej pla\u010dati in \u0161ele nato bo iz pipice kaj priteklo. Ker avto ni bil moj, nisem imela blage veze koliko litrov naj nato\u010dim, tudi kalkulator v glavi je bil v no\u010dnih urah na off. Nekako 50,00 \u20ac se mi je zdela primerna \u0161tevilka. Hm, raznobarvne pipice mi tudi niso olaj\u0161ale dela. Eh, \u010de je \u010drn avto bom tankala iz \u010drne pipice, pa bo kar bo. In sem zadela. Ha, prva zmaga. A vse to dogajanje me je povsem iz\u010drpalo. Ura se je bli\u017eala 5. zjutraj in premagoval me je spanec. Zavila sem s ceste, ustavila pred nekim obcestnim lokal\u010dkom in mrknila. Oskar se ves ta \u010das ni niti premaknil.
\nGREMO DALJE<\/strong>
\nKo se je za\u010delo daniti, tam okoli 8. ure, sva se tudi z Oskarjem po\u010dasi za\u010dela prebujati. Po jutranjem \u010daj\u010dku je padla odlo\u010ditev \u2013 greva kar na vzhod, do Santiaga de Compostela. Dobila sem malo kruha in sira, pa eno \u010debulo (je zdrava, veste) in spet v avto. Usposobila sva navigacijsko napravico (ni \u0161lo brez zapletov in pomo\u010di iz Slovenije), jo krstila za Garmino (ima pa\u010d \u017eenski glas) in se ji prepustila. Delo je opravila kar dobro, le v Santiagu naju je na vsak na\u010din hotela zapeljati v ulico prepovedano za promet. Parkirala sva in vzela pot pod noge. Po vseh teh dolgih urah vo\u017enje pravi balzam. Sem torej hodi na tiso\u010de romarjev, pe\u0161 iz Francije, tudi od drugod. \u017de sama misel na to daje kraju poseben pe\u010dat. Konec septembra sicer mesto spi, a mo\u010d volje vseh popotnikov, ki po dolgih tednih prispejo na cilj, lebdi v zraku.
\nIZZIVI ZA VEGETARIJANCE<\/strong>
\nProti ve\u010deru se mi je resno za\u010del ogla\u0161ati tudi \u017eelodec, ki le s kruhom, sirom in \u010debulo ni bil ve\u010d zadovoljen. Z Oskarjem sva se podala v lov na \u0161pansko hrano. Ker je Oskar novope\u010deni vegetarijanec sva se zna\u0161la pred pravim izzivom, saj sva hitro ugotovila, da so severni \u0160panci \u010disti mesojedci. Tisti, ki jeste ribe in morske sade\u017ee boste sicer zadeli terno, vsi ostali vegetarijanci pa se pripravite na shuj\u0161evalno kuro. Tudi vegi-jedi vsebujejo vsaj kako lovko hobotnice ali rakca, da o jajcih sploh ne govorim. Tudi \u010de naro\u010dite solato, pri\u010dakujte, da bo v tej solati prevladovalo meso (\u0161unka, morski sade\u017ei,\u2026), kak\u0161en pere\u0161\u010dek zelene solate pa se tam znajde bolj po naklju\u010dju. \u010ce ne znate \u0161pansko je vse skupaj \u0161e bolj zabavno, saj severni \u0160panci te\u017eko dojamejo, da resni\u010dno ne jeste niti jajc, niti morske hrane. \u010ce imate res sre\u010do, bo v restavraciji kak\u0161en gost, ki zna angle\u0161ko in vam bo z veseljem pomagal, a vseeno se je pred hranjenjem bolje oboro\u017eiti s slovarji, od katerih se tudi z Oskarjem nisva nikoli lo\u010dila.
\nRAZISKOVANJE ODRO\u010cNIH KRAJEV<\/strong>
\nZve\u010der sva kupila nekaj knjig o severni \u0160paniji. Angle\u0161ka literatura je prava redkost, zato sva kupovala tiste z veliko slikami in malo teksta. Na hitro sva sestavila plan potovanja, potem pa spat, spat, spat, kon\u010dno postelja.\"\"<\/a>
\nZjutraj k sre\u010di ni bilo potrebno zgodaj vstajati, saj so \u0160panci, kljub temu, da imajo srednjeevropski \u010das, kaki dve uri za nami in se malo pred 8. uro \u0161ele za\u010denja daniti. Mahnila sva jo proti jugu, bolj na pode\u017eelje. Severna \u0160panija je precej podobna Sloveniji in plan je bil poiskati tisto, po \u010demer se razlikujemo. In sva na\u0161la. Ne takoj, sploh ne takoj, saj se je Garmina odlo\u010dila, da bo stavkala in morala sva se znajti sama. Po stranskih cestah sva opoldne prispela do kanjona Sil.
\nUvav. Odro\u010dni kraji, ki so jih odkrili \u017ee menihi pred nekaj stoletji, si tam postavljali samostane in u\u017eivali v lepih razgledih in miru. \u017dal ni bilo dovolj \u010dasa za sprehode in u\u017eivancijo v tej ti\u0161ini, pa sva \u0161la raziskovat kar z avtom. Nekje se pride okoli\u2026 sva prebrala, pa sva \u0161la pogledat. Pot je bila vedno bolj ozka, pa \u0161e bolj ozka, pa \u0161iroka ravno toliko da je \u0161el avto mimo, pa naenkrat konec poti in nikjer prostora za obrnit. Stara \u017eenka, ki se je grela na soncu pred hi\u0161o, naju je mirno opazovala, nekoliko bolj nemirna pa je postala, ko je Oskar prestavil vzvratno, saj druge poti ni bilo. Vse je \u0161lo na centimetre in morda se vam to ne zdi ni\u010d posebnega, a na\u0161 Oskar je imel vozni\u0161ki izpit kake pol leta in spomnite se kako ste takrat vozili in parkirali vi.
\nJaz sem seveda z avta izstopila in se ob tem kar zabavala, Oskar je pa prvi\u010d resno za\u0161vical. S hi\u0161e sta pritekla \u0161e mo\u017e in \u017eena, ki sta se verjetno malo zbala za ubogo mamo tam na stolu pred hi\u0161o, in s skupnimi mo\u010dmi je Oskarju vendarle uspelo, da se je (brez praske!) skopal iz godlje v katero sva zapeljala. Ja, nazaj grede sva ugotovila, da sva rinila po pe\u0161poti \u2013 tako je to, \u010de v \u0160paniji ne zna\u0161 \u0161pansko.
\nPrehranjevanje je bilo spet zabavno, vsaj zame, za Oskarja malo manj, ker je od mize vstal la\u010den, saj niti ena jed ni bila vsaj pribli\u017eno vegetarijanska, nikakr\u0161ne solate ni bilo na jedilniku. \u017dal (zanj) je bila to edina gostilna dale\u010d okoli, tako da je spet mlatil kruh, sir in \u010debulo.\"\"<\/a>
\nPot naju je potem vodila po tiso\u010d ovinkih preko kanjona, mimo terasastih vinogradov, nazaj priti severu \u2013 cilj: priti \u010dim bli\u017eje severni obali, Viveiru. Garmina je \u0161e vedno stavkala in dobila sem novo zadol\u017eitev: \u00bbJaz moram vadit vo\u017enjo, ti pa navigiraj.\u00ab Omenila sem \u017ee, da je imel Oskar takrat \u0161ele nekaj mesecev izpit za avto in verjemite, vaje je bil \u0161e kako potreben\u2026
\nA navigiranje se sli\u0161i veliko bolj enostavno kot je bilo v praksi. \u010ce imate le tavelik zemljevid \u0160panije, vozite pa se po malih vasicah in mini mestih je to pribli\u017eno tako, kot bi se z zemljevidom srednje Evrope preva\u017eali po Gori\u010dkem. Najbolj\u0161a orientacija je bila sonce, ki naju je k sre\u010di spremljalo celo pot.
\nA slaba stran tega je bila, da sonce pa\u010d zaide in ko se je za\u010del delati mrak sva se zna\u0161la sredi ni\u010desar. \u00bbPo avtocesti se \u017ee ne bova vozila, to je dolg\u010das.\u00ab Ok, pa vztrajajva na stranskih poteh. V Lonley planetu sem prebrala, da je tu naravni park Fragas in naivno sem mislila, da se bo kje sigurno dalo tudi prespati. In zapeljala sva v gozd. Vedno bolj temno je bilo, gozd vedno bolj gost, cesta vse o\u017eja, nobenega avta nasproti\u2026 Oskar je bil sicer \u010disto navdu\u0161en, ko je odkril da gre za evkaluptusov gozd in je klepetal in premleval kako zanimivo je to, meni pa so po glavi hodile \u010disto druge stvari: kaj \u010de se nama pokvari avto\u2026 mobi ne vle\u010de\u2026 nikjer \u017eive du\u0161e\u2026 a v \u0160paniji \u017eivijo medvedi in volkovi\u2026 (v tistem pre\u010dka cesto mala lisi\u010dka, a meni se je zdela kot najve\u010dji divji merjasec)\u2026 kje bova spala\u2026 kje sploh sva??
\n\u00bbA je \u0161e dale\u010d do Viveira?\u00ab me spra\u0161uje Oskar. Delitev dela \u2013 on vozi jaz navigiram – je vzel namre\u010d smrtno resno. \u00bbNe, ni ve\u010d dale\u010d\u2026\u00ab mu odgovarjam (saj poznate tisto o Ata Smrku). Ko je tudi on po\u010dasi za\u010del spoznavati, da tu okrog ni nobenih preno\u010di\u0161\u010d in da \u017ee kako uro nisva sre\u010dala nobenega avta in da po\u010dasi postaja utrujen, me je to spra\u0161eval vse bolj pogosto in vedno je dobil isti odgovor: \u00bbMislim, da sva \u017ee blizu.\u00ab Groza, upam, da ne bo popenil. Po kakih treh urah gozda pa kar naenkrat eno veliko kri\u017ei\u0161\u010de, \u0161iroka dvopasovnica in tabla Viveiro 120 km. Ups. Blizu, dale\u010d, pa vse je relativno, glavno da sva na pravi poti.
\nNina<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Konec septembra se je dogajanje v Agenciji Oskar za\u010delo po\u010dasi umirjati. Krompirjeve po\u010ditnice so bile pred vrati, vse za odhode na potovanja je bilo pripravljeno in kon\u010dno smo malo zadihali. Bil je \u010detrtek, 24.9., in okoli 12. ure, ko se je pri moji mizi ustavil Oskar, malo postal, potem pa: \u00bbEj, ve\u0161 kaj sem razmi\u0161ljal, a bi \u0161la ti jutri zjutraj z mano v \u0160panijo, za kake 10 dni?\u00ab Nastala je kratka ti\u0161ina, nekaj sekund. […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[7,22],"tags":[],"class_list":["post-1748","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-clani-pisejo","category-spanija"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t