{"id":1728,"date":"2010-01-11T08:32:40","date_gmt":"2010-01-11T07:32:40","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=1728"},"modified":"2010-01-11T08:32:40","modified_gmt":"2010-01-11T07:32:40","slug":"kuba-en-dolar-en-peso-por-favor","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/kuba-en-dolar-en-peso-por-favor\/","title":{"rendered":"Kuba – En dolar, en peso por favor"},"content":{"rendered":"

<\/a>Neko\u010d gospodarsko razvita in mo\u010dna dr\u017eava, se je kaj hitro razvila v turisti\u010dni biser Karibov s sredi\u0161\u010dem v kolonialni Havani, eni izmed sedmih prvotnih \u0161panskih naselbin. Po sporu z ZDA in razpadu pokroviteljske Sovjetske zveze je njena mo\u010d za\u010dela upadati, turizem pa je ostal. Danes ni ve\u010d niti turizma tak\u0161nega kot bi \u010dlovek pri\u010dakoval, ostalo je prosja\u010denje in usmiljenje, turisti pa smo postali glavni vir za pre\u017eivetje tega naroda.\"\"<\/a>
\n\u017de prvi dan ko sem priletel v Varadero in se nastanil v zasebni hi\u0161i imenovani \u00bbCasa particulares\u00ab, v sosednjem mestu Matanzas, sem kaj kmalu ugotovil da mojih 700 evrov \u00bbbudgeta\u00ab za tri tedensko potovanje ne bo zadostovalo za golo pre\u017eivetje. Prevoz do mesta, namestitev in oderu\u0161ka provizija pri menjavi ameri\u0161kih dolarjev je olaj\u0161alo moj \u017eep za cca. 10 odstotkov planirane porabe in to \u017ee prvi dan. Kaj kmalu sem ugotovil da Kuba, le ni tako poceni dr\u017eava kot so to vse-vedavo zatrjevali moji prijatelji. Neko\u010d se je \u0161e dalo kupovati z razvrednotenimi nacionalnimi pesosi, danes pa sploh ni ve\u010d \u00bb\u0161tacun\u00ab, v kateri bi sploh kak doma\u010din kaj prodajal za lokalni pesos. Za pesos lahko dobi\u0161 edino pizzo, sladoled, sendvi\u010de in podobno hitro pripravljeno hrano ter na ulici prodajano hrano. Skratka ni\u010d konkretnega za prazen \u017eelodec.
\nKratek pregled pomembnih dogajanj<\/strong>
\nKuba je zacvetela s prodajo sladkornega trsa, ki so ga na otok pripeljali \u0160panski kolonizatorji. Takrat so pokrivali skoraj celotne potrebe svetovnega prebivalstva po sladkorju. Najve\u010dji odjemalec so bile ZDA, katere so za\u010dele s Kubo tesneje sodelovati. Dobi\u010dkonosno usmerjeni Ameri\u010dani so \u017ee takrat pokupili najdonosnej\u0161a Kubanska podjetja vse dokler se niso pojavili revolucionarji na \u010delu s Fidelom Castrom in podporo Che Gevare. Po gospodarskih reformah, ki jih je ob zamenjavi na oblasti uvedel Castro, so Ameri\u010danom odvzeli dobri dve tretjini vseh Kubanskih cveto\u010dih podjetij oz. jih v lep\u0161em \u017eargonu re\u010deno nacionalizirali, gospodarske vezi so se prekinile, Ameri\u010dani pa prekinili vse diplomatske odnose in uvedli embargo na Kubo. Tako \u0161e danes zaradi embarga izgubljajo obojni velike vsote denarja. Kuba bi se zna\u0161la v mo\u010dni krizi, \u010de nebi tedanja Sovjetska zveza obljubila odkup odve\u010dnih koli\u010din sladkornega trsa. Tesno sodelovanje s Sovjetsko zvezo je na Kubo prineslo \u0161tevilne sovjetske izdelke in njihov politi\u010dni sistem na \u010delu s komunizmom. V zamenjavo za mo\u010dno gospodarsko podporo, so Kubanci po\u0161iljali svoje voja\u0161ke enote predvsem v Afri\u0161ke nemirne dr\u017eave, Sovjeti pa so jih oskrbovali tudi z raketami dalj\u0161ega dometa v primeru voja\u0161kega napada sosednjih ZDA. Kaj kmalu je propadla \u0161e Sovjetska zveza in z njo tudi gospodarska mo\u010d Kube. Ostali so Castro in njegov re\u017eim, komunizem in turizem.\"\"<\/a>
\nDanes vladajo na Kubi \u0161tevilni posli na \u010drno iz enega samega razloga, potreba po golem pre\u017eivetju. Z mese\u010dno pla\u010do in rednimi mese\u010dnimi dr\u017eavnimi subvencijami pre\u017eivi ena dru\u017eina 7 do 10 dni. Najve\u010dji prihodek dr\u017eavnemu prora\u010dunu predstavlja turizem in ni te\u017eko ugotoviti da smo potem takem turisti na stalnem udaru. Spretni in temperamentni Kubanci pa spretno in vsakdanje, nikoli naveli\u010dani, praznijo na\u0161e \u017eepe. Metode so vedno enake. Sprva se ti pribli\u017ea s svojim temperamentom, nasmehom in ljubeznivim pogledom, sledi pogovor s katerim ti \u017eeli odpreti srce in te pripraviti na to da razume\u0161 njihovo vsakdanjo stisko in ujetost v ne obetajo\u010d politi\u010dni sistem zaradi katerega najbolj trpijo. Ko osvojijo tvoje srce in te pripravijo tako dale\u010d da ne zmore\u0161 re\u010di NE te prosijo za denar. Taka zgodba se ponavlja iz dneva v dan. Poleg omenjenega slu\u017eijo \u0161e na druga\u010dne na\u010dine; nekateri prosja\u010dijo, \u0161tevilni goljufajo, drugi animirajo. In potem stopi \u0161e do mene neka \u017eenska in za\u010dne z \u017ee toliko znanim na\u010dinom lova na denar. Poka\u017ee mi hi\u0161o, ki si jo gradi \u017ee 15 let in je nikakor ne more dokon\u010dati, ker nima denarja, bojda da te\u017eko \u017eivi. Ima se za revico in mi no\u010de verjeti da je pri nas in v drugih de\u017eelah sveta \u0161e ve\u010dja rev\u0161\u010dina in da ona sploh ni revica kot se prikazuje. Nagnal sem jo da se je skadilo za njo. Odfr\u010dala je, ne da bi kar koli pripomnila. Sam ne zmo\u017een svojega lastnega pre\u017eivetja na tem otoku, vi pa me vsakodnevno in neutemeljeno prosja\u010dite za pomo\u010d iz usmiljenja, si pravim. Po drugi strani ima ve\u010dina njih zelo vredne stare ameri\u0161ke avtomobile, s starinskim in ohranjenim pohi\u0161tvom urejena stanovanja, novej\u0161e avdio-tehni\u010dne naprave, poleg tega pa cele dneve ni\u010d ne delajo in so tako imenovani \u00bbluft bremzerji\u00ab. Kubanci \u0161e vedno ne morejo prestopiti meje svoje dr\u017eave zaradi samosvojega politi\u010dnega sistema in zaradi tega tudi nimajo vpogleda v resni\u010dno svetovno rev\u0161\u010dino. Sami se imajo za reve\u017ee a to niso, morda si to \u017eelijo. \u0160ele tisti Kubanci, ki jim uspe priti v razvite dr\u017eave, spoznajo blagostanje, ki so ga imeli doma. Nekateri obogatijo, mnogi ne. Takrat se \u017eelijo vrniti, a se ve\u010d ne morejo.
\n\u0160port in glasba<\/strong>
\nDr\u017eava kot taka zelo podpira razvoj \u0161porta in ima vse pogoje za velike \u0161portne dose\u017eke, tudi v svetovnem merilu. Kubanci so prvi, ki so v zgodovini \u0161porta porazili Ameri\u010dane in domov prinesli ve\u010d zlatih kolajn kot slednji. Bilo je na Pan-ameri\u0161kih igrah. Na OI v Sydney-u, leta 2000, so z desetimi zlatimi in srebrnimi ter nekaj bronastimi zasedli deseto mesto v skupni razvrstitvi, na zadnjih igrah v Pekingu pa komaj 28 mesto s skupaj 24 medaljami. Med \u0161portnimi zvrstmi so trenutno najmo\u010dnej\u0161e atletika, wrestling, judo in boks. Obi\u010dajno nimajo konkurence v dominu, v \u0161ahu pa se vedno nahajajo blizu vrha.\"\"<\/a>
\nGlasba je zagotovo tisti izvozni artikel Kube, ki ga turisti najbolj kupujemo. Ve\u010dkrat se mi je zazdelo da je Kuba glasba in da Kubanci v njej utapljajo svojo \u017ealost zaradi neplodnega politi\u010dnega re\u017eima (poleg Mojita seveda), se spro\u0161\u010dajo, rekreirajo in zanjo \u017eivijo. Prvotno Kubansko glasbo, opisujejo kot ljubezensko afero med afri\u0161kimi bobni in \u0161pansko kitaro kot glasbeno zvrst Son, ki jo je prvotno izvajalo \u0161est izvajalcev. V svetu se je zvrst zelo hitro raz\u0161irila ob izdaji albuma Buena Vista Social Club. Ko so v latinskih predelih New Yorka \u00bbharali\u00ab jazzerji, se je pod vplivom rumbe in sona razvila \u0161e salsa. Leta 2000, je naj salsa kubanski band Los Van Van osvojil glasbeno priznanje Grammy. Salsa in Son pa nista edina izvozna glasbena artikla, tukaj poleg drugih obstaja \u0161e Trova, kot glasbena zvrst ritmi\u010dne balade. \u0160e pomnite tovari\u0161i vsem znani refren Guantanamera, guajira guantanamera\u2026. Da, to je glasba, to je Kuba, \u017eivljenje ob katerem ti srce poskakuje!
\nCvetovi turizma<\/strong>
\n\u017de ob samem za\u010detku potovanja, sem se ustavil za nekaj dni v turisti\u010dno prepoznavnem Varaderu, ki velja za turisti\u010dni meko otoka. Sami turisti\u010dni resorti, en ob drugemu, se nahajajo nekaj km iz mesta proti koncu polotoka, kjer je vsakodnevno \u017eivljenje druga\u010dno. Tukaj namre\u010d ni temperamentnih vsiljivcev, smrdljivih smeti in razbitega stekla na pe\u0161\u010denih pla\u017eah, pijanih dru\u017eb lokalnih veseljakov (beri Havana club odvisne\u017eev) ob ve\u010dernih urah, uli\u010dnih restavracij in hrupnega prometa. Vsakodnevno monotonost dopustovanja zmoti turisti\u010dna ponudba plavanja z delfini v globinah Atlantskega oceana. Za \u00bbsamo\u00ab 80 evrov, te popelje \u00bbAll inclusive\u00ab jahta najprej na snorkanje, potem pa \u0161e na odprto morje. In res, poglej, sredi morja so raz\u0161irjene mre\u017ee, v katerih plavajo delfini. \u017dalostno a resni\u010dno. Kakorkoli \u017ee, delfini so zdresirani tako, da poljubijo vsakega plavalca, potem pa se jim pustijo \u0161e pobo\u017eati a zgolj za pol ure, ko se moramo vrniti nazaj na jahto. In spet po starem; koktejli, jastogi, veter v laseh, peko\u010de sonce in odsev turkiznega morja, \u2026 Oh, ta Kuba.\"\"<\/a><\/a>
\nIzmed ogleda vrednih turisti\u010dnih znamenitosti naj omenim na prvem mestu naravni park Vinales, za\u0161\u010diten od Unesca. S svojimi \u0161tevilnimi podzemnimi jamami, apnen\u010dastimi vzpetinami in podzemnimi rekami nudi spektakularne poglede na \u0161ir\u0161o okolico, napolni oko in umirja duha, te\u017eko ranjenega od vsakodnevnih natezanj z narodom, ki ga samostojni popotnik \u0161e kako ob\u010duti. Tudi ljudje tukaj so druga\u010dni, \u017eivijo bolj umirjeno \u017eivljenje in hkrati znajo spo\u0161tovati turista kot \u010dloveka, niso nadle\u017eni in so precej gostoljubni.<\/a>
\nNadalje velja omeniti staro kolonialno \u0161pansko mestece Trinidad, prav tako za\u0161\u010diteno od Unesca, ki s svojo staro in urejeno arhitekturno podobo vliva ob\u010dutek kot da \u010das stoji. Neko\u010d je mestece bilo zato\u010di\u0161\u010de \u0161tevilnih gusarjev in trgovcev, ki so tod trgovali po morju. Takrat \u0161e ni bilo ceste do tega mesta. V \u010dasu velike gospodarske rasti so tukaj cveteli nasadi sladkornega trsa s \u0161tevilnimi mlini. Simbol teh velikih obdelovalnih polj je visok stolp na podro\u010dju, ki je ponovno za\u0161\u010diteno od Unesca. Na stolpu so lastniki polj nadzorovali delavce in s pomo\u010djo zvona ozna\u010devali \u010das za pri\u010detek, odmor in konec dela. Ker so \u0160panci izkoreninili (beri pobili) prvotno prebivalstvo otoka, so za nara\u0161\u010dajo\u010de potrebe po obdelovanju sladkornega trsa za\u010deli uva\u017eati su\u017enje iz Afrike predvsem iz Konga. Le ti so s seboj prinesli svojo kulturo in verovanje. Danes tvorijo poleg belcev, v glavnem potomcev \u0160pancev iz Evrope, ve\u010dino prebivalstva. Kasneje je zaradi me\u0161anih zakonskih razmerij nastala po barvi ko\u017ee nova rasa-mulati. V neposredni okolici Trinidada le\u017ei dolga pe\u0161\u010dena pla\u017ea Playa Ancon, znana po \u010drnem koralnem grebenu in seveda \u0161tevilnih ostalih.\"\"<\/a>
\nNadalje omembe vredno je zagotovo stari predel Havane, ki s svojo staro in bogato arhitekturo pri\u010da o nekdaj mo\u010dno razvejanem turizmu v tem mestu. Takrat so se tukaj sre\u010devali najvplivnej\u0161i dr\u017eavniki, diplomati, umetniki in ostali. \u0160e posebej je prepoznaven hotel v katerem je prebival Ernest Hemingway, rojen na Key Westu na Floridi, in bar v katerega je najpogosteje zahajal utapljati svojo \u017ealost ob kozar\u010dku \u017ee znamenitega Mojita. V Havani je obvezen ogled revolucionarnega muzeja in Capitola, replika Bele hi\u0161e iz Washingtona, le da je arhitekturno bolj bogata. Vsekakor pa ne smemo mimo znamenitega trga revolucije, kjer je imel Castro najpomembnej\u0161e govore ob nagovarjanju ljudstva in na katerem se nahajajo \u0161tevilna ministrstva izmed katerih vizualno izstopa prav ministrstvo za notranje zadeve s Che Guevarinim portretom. Argentinec, dr. Che Guevara, se je boril za \u010dloveka in bil njemu blizek in ne vzvi\u0161en, odtujen. Kot revolucionar je podpiral take vrste gibanj po \u0161tevilnih dr\u017eavah, tudi v Kubi, kjer je bil tesen sodelavec Fiedela Castra in njegovega brata Raula, kjer se je \u0161e najdlje zadr\u017eal. Kot narodu zelo priljubljen \u010dlovek, \u010dlovek z velikim ljudskim srcem, je dobil dr\u017eavljanstvo in slu\u017ebo v ministrstvu. Vendar pa nikdar ni mogel iz svoje ko\u017ee, bil je revolucionar in to ostal vse dokler ga niso pokosili smrtonosni naboji Bolivijskih vojakov. Danes se ga spominjamo po zanj zna\u010dilni izjavi HASTA LA VICTORIA SIEMPRE! Pa naj \u017eivi vsaj Che Guevara, \u010de \u017ee Kuba tone vse bolj pod lastno te\u017eo!
\nSenad Osmanaj<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Neko\u010d gospodarsko razvita in mo\u010dna dr\u017eava, se je kaj hitro razvila v turisti\u010dni biser Karibov s sredi\u0161\u010dem v kolonialni Havani, eni izmed sedmih prvotnih \u0161panskih naselbin. Po sporu z ZDA in razpadu pokroviteljske Sovjetske zveze je njena mo\u010d za\u010dela upadati, turizem pa je ostal. Danes ni ve\u010d niti turizma tak\u0161nega kot bi \u010dlovek pri\u010dakoval, ostalo je prosja\u010denje in usmiljenje, turisti pa smo postali glavni vir za pre\u017eivetje tega naroda. \u017de prvi dan ko sem priletel […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[7,9],"tags":[],"class_list":["post-1728","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-clani-pisejo","category-kuba"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t