{"id":172,"date":"2008-10-02T16:48:13","date_gmt":"2008-10-02T15:48:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=172"},"modified":"2008-10-02T16:48:13","modified_gmt":"2008-10-02T15:48:13","slug":"dezela-kjer-zahaja-sonce-maroko","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/dezela-kjer-zahaja-sonce-maroko\/","title":{"rendered":"De\u017eela, kjer zahaja sonce (Maroko)"},"content":{"rendered":"

Pi\u0161e: sopotnica, Du\u0161ka Praprotnik<\/strong>
\nMaroko, poln kontrastov tako naravnih kot barvnih in kulturnih. To smo spoznali \u017ee v prvih dneh na\u0161ega potepanja po de\u017eeli, ki kar vabi. Moram priznati, da me je v marsi\u010dem presenetila, saj prej nisem poznala de\u017eele in se tudi nisem kaj dosti o njej pozanimala. Zakaj bi se? Dosti je bilo osnovnih znanj, da je to
\n

\"vrata<\/a>

vrata v labirint<\/p><\/div>
\nmuslimanska dr\u017eava na zahodnem delu severne Afrike, da ima tako gorovje kot pu\u0161\u010davo in to je bilo dosti za za\u010detek. Za ostalo sem se pustila presenetiti. Res me je presenetilo, na za\u010detku \u017ee to, ko sem ugotovila, kako zelen in rodoviten je Maroko. To pa zato, ker se vla\u017een zrak, ki prihaja iz Atlantika odbije od gorovja Atlas in se proti zahodu v obliki poto\u010dkov in rek zliva nazaj v dolino. Kjer je voda, je tudi rodovitnost in \u017eivljenje. Nek mali dele\u017e te vlage pride \u010dez gorovje in se na vzhodni strani pojavi v zelo malih koli\u010dinah poto\u010dkov. In ker je le-teh zelo malo, hitro presahnejo in poniknejo. Nekje spet pridejo na povr\u0161je, in tam nastane oaza v pu\u0161\u010davi. Nekatere naravno, druge umetno s \u010dlove\u0161ko pomo\u010djo. Teh palmerij je bilo veliko na na\u0161i poti, predvsem na vzhodni strani Atlasa. Samo gorovje se deli na \u0161tiri dele: ob sredozemlju je Rif, iz severa proti jugu na sredini je Srednji Atlas, pred Anti-Atlasom pa je \u0161e Visoki Atlas, kjer je tudi najvi\u0161ji vrh Maroka Jbel Toubkal, visok kar 4.167 m. Prav lepo ga je videti, ko ves zasne\u017een \u0161trli ven iz gorovja, mi pa smo ga lahko opazovali nekje v daljavi skoraj iz pu\u0161\u010dave.
\nV Maroku ne ostane\u0161 ravnodu\u0161en in sigurno pusti pe\u010dat na vsakega posameznika, na tak ali druga\u010den na\u010din. Za\u010delo se je v Fezu to\u010dno v Medini, ki je sredi\u0161\u010de arabske tradicije in kulture. Je najbolj arabska od arabskih dr\u017eav. Za mene je bila fascinantna in je imela nekaj posebnega,
\n

\"barvilnica<\/a>

barvilnica usnja<\/p><\/div>
\n\u010darobnega. Res se lahko zgubi\u0161 v kilometrih uli\u010dic. Ja prav ste prebrali, kilometrih, saj ima 9.200 uli\u010dic in ko prehodi\u0161 vse, si jih naklepal okoli 30 kilometrov. Ampak samo v primeru, da se nisi izgubil in si \u0161el skozi eno ulico samo enkrat, kar je skoraj nemogo\u010de. Mislim, da se \u0161e doma\u010dini kdaj izgubijo in spra\u0161ujejo za pot, ker ulice niso ozna\u010dene in ni hi\u0161nih \u0161tevilk. Si predstavljate?\u00a0 Kot labirint, magi\u010dno…
\nDruga zanimivost je bila \u0160vica. Pa ne una prava originalna, ampak Maro\u0161ka \u0160vica, na nadmorski vi\u0161ini 1.600 m, kamor pozimi prihajajo bogati Maro\u010dani na zimske po\u010ditnice smu\u010dat. Vse je v Alpskem stilu, vklju\u010dno s cenami. Samo \u0161e vijoli\u010dna Milka in Svizec ki dela \u010dokolado sta manjkala, pa \u010deprav sta Avstrijska, nima veze, samo da se dogaja.
\nCedrov gozd z maro\u0161kimi opicami, neokrnjena narava, pastriji s svojimi \u010dredami ovac in vasice, nekje tam,
\n

\"sence<\/a>

sence v pu\u0161\u010davi<\/p><\/div>
\ndale\u010d iz civilizacije in velikih mest. Zares prijazni ljudje in \u0161e bolj otroci, ki so veseli obiskov, pa \u010deprav za kratek \u010das. Tam sem zares pozabila na \u010das in ugotovila, da se je \u017ee zdavnaj ustavil, ni datumov, ni budilk, ni stresov in modernih bolezni, so samo osli\u010dki, koze, ovce in \u010dist zrak. Vse to je pustilo na meni pe\u010dat, ki se ga sploh nisem zavedala, dokler nisem pri\u0161la spet v svoj svet, kjer je vse moderno, hitro, \u017eiv\u010dno. Zaprem o\u010di, se umirim za trenutek in spet sem tam nekje, dale\u010d stran v umirjenosti, vsaj v spominih.
\nSledi pu\u0161\u010dava, ki naj bi bila pusta in prazna, ampak ugotovim da ni tako. Je \u0161e kako \u017eiva, predvsem ko pridrvijo mimo d\u017eipi turistov, \u0161tirikolesniki, in mi, na pu\u0161\u010davskih taxijih – enogrbih kamelah. Po\u010dasi in ponosno, saj ne uni\u010dujemo narave, ampak se puskusimo zliti z njo v vsej njeni lepoti. Prvi\u010d spim na prostem v hotelu s tiso\u010d zvezdicami in par kapljami de\u017eja, \u010duvajo nas zvesti stra\u017earji – \u0161tevilne sipine pu\u0161\u010davske mivke. Naslednji dan spet do\u017eivim nekaj novega, dvourni pohod po pu\u0161\u010davi, kot kak\u0161en izgubljen vojak.
\n

\"vrhovi<\/a>

vrhovi na dlani<\/p><\/div>
\nZaradi vertikalnega prepiha ne upam na moj kamelji taxi, ki sem ga poimenovala kar Mi\u0161ko. Saj ne da mu nisem zaupala, samo predno bi mu dopovedala da ho\u010dem dol, bi bilo \u017eal \u017ee prepozno in nebi bilo dobro ne za njega, \u0161e manj pa za mene.
\nNa tem potovanju sem skoraj vsak dan do\u017eivljala nekaj novega in \u0161e ne odkritega. Ne boste verjeli, ampak naleteli smo na poplavo. Ja, in to malo ven iz pu\u0161\u010dave, kjer je reka poplavila cesto, da ni bila prevozna. Za avtobuse in d\u017eipe \u0161e nekako, medtem ko so imeli osebni avtomobili ve\u010dje te\u017eave. \u0160e sre\u010da, da so se doma\u010dini organizirali in poklicali na pomo\u010d traktorje, ki so jih potem vlekli cca 500 m dale\u010d. Andrej se je spomnil, da bi lahko tudi mi poskusili pre\u010dkanje poplave in se napokali na prikolico od traktorja. In ker je v na\u0161i skupini veljal teamski duh, nam ni bilo potrebno re\u010di dvakrat. Komaj se je traktor ustavil, \u017ee smo plezali po njem na prikolico. To pa je do\u017eivetje, super. Za ponovit.
\n

\"jeep<\/a>

jeep akcija<\/p><\/div>
\nPozno popoldne nas je \u010dakal izlet v neznano. Napokali smo se v tovorne kombije in po dolgi vo\u017enji prispeli na cilj. Gorovje, kjer smo imeli drugi najvi\u0161ji hrib Atlasa, visok 3.737 m Ayachi kot na dlani. Do takrat sploh nisem vedela, da se nas lahko v navaden kombi zgu\u017eva 19 oseb. Smeha in dobrega vzdu\u0161ja je bilo na pretek in na koncu so nas poleg zadnjic \u0161e najbolj bolele li\u010dnice od smeha.
\nAdrenalinska in zabavna, ter na trenutke dih zastajujo\u010da je bila trodnevna vo\u017enja z d\u017eipi bo hribovju Atlasa, kjer se asfalt kon\u010da in utrjen makedam tudi. Pri\u010dne se cesta, ki to ni. Vo\u017enja po praznih strugah rek,
\nbrezpotjih in na novo zvo\u017eenih potkah mimo vasic, ki so spet pozabljene od vseh, nomadskih dru\u017ein, ki bivajo pod \u0161otori, pastirjev in pastiric. Sto in en sprehod, da pretegnemo noge in se nau\u017eijemo \u010distega zraka, ter poslikamo panoramske utrinke. Brez stalnega prebivalca hribovja – \u0161korpijona ni \u0161lo, ta je bil kot naro\u010den. Tudi tega sem prvi\u010d videla v \u017eivo, kako se mi je mimo noge sprehajal, in verjetno tudi on mene ni videl. Tudi
\n

\"cesta,<\/a>

cesta, ki to ni<\/p><\/div>
\n\u0161est urni treking se mi je zgodil prvi\u010d. Lahko re\u010dem, da sem kar ponosna, da sem ga zdr\u017eala in to samo z eno polurno pavzo za \u010daj.
\nVpra\u0161ali boste: kaj pa hrana in kulinari\u010dni u\u017eitki? Po pravici povedano, ne vem. Vem samo to, da imajo izvrsten kruh in kefte, ter bro\u0161ete (mini polpetki in ra\u017enji\u010di). Kruh je bil moj stalni spremljevalec \u017ee zaradi prej omenjenega vertikalnega prepiha. Tudi ta\u017ein je dober vendar nekoliko te\u017eek za prebavo (kuskus, kuhana zelenjeva npr. korenje, krompir, olive, meso). Od pija\u010de je zakon metin \u010daj, ki je za na\u0161e okuse odlo\u010dno presladek, ampak se ga kar hitro navadi\u0161.
\n\u017de dobro utrjeni od poti smo prispeli v Marake\u0161. \u010ce so ostala severna mesta mirna in tradicionalna, je Marake\u0161 pravo nasprotje tega. \u017divo, pisano mesto, kjer se cel dan nekaj dogaja. Na glavnem trgu Djemaa el-Fna se podnevi dogaja vse sorte. Od krotilcev ka\u010d, pripovedovalcev zgodb, \u0161logarc, \u017eenic, ki ko\u017eo pobarvajo s kano, do zobarjev na prostem, raznih va\u0161kih bobnarjev itd. Zve\u010der po \u0161esti uri, se trg spremeni v eno veliko
\n

\"v<\/a>

v objemu ka\u010de<\/p><\/div>
\nrestavracijo, kjer je mo\u017eno poskusiti razno hrano. Le-to pripravijo na razne na\u010dine, kar pred gosti od rib, mesa, zelenjave, pol\u017eev. Mene tokrat ni premamilo posku\u0161anje, sem pa pol\u017ee prvi\u010d poskusila \u017ee v Fezu. Bili so dobri, le malo preve\u010d okusa po za\u010dimbah je bilo \u010dutiti. Vsi prodajajo isto vrsto pol\u017eev (belo rjave hi\u0161ke), ki jo servirajo v posodico, poleg dobi\u0161 jedilni pribor – zobotrebec, s katerim potegne\u0161 pol\u017ea ven, in ga poje\u0161. Poleg postre\u017eejo \u0161e \u00bbkao\u00ab juho. To je voda, v kateri se kuhajo pol\u017ei pre\u017eeto z za\u010dimbami, v kateri prevladuje kumina.
\nNa poti proti Casablanci\u00a0 se ustavimo \u0161e v obmorskem mestu Essaouiri. Malem mestu znanem po ribjih specialitetah na \u0161tantih in neskon\u010dnih prodajalcih son\u010dnih o\u010dal.
\nPotovanje zaklju\u010dimo v Casablanci, hitrorasto\u010dem mestu, novej\u0161ega datuma. Ogled\u00a0 mogo\u010dne mo\u0161eje
\n

\"ponos<\/a>

ponos maro\u010danov<\/p><\/div>
\nHasana 2. Tretje najve\u010dje mo\u0161eje na svetu, za katero so celoten denar zbrali ljudje s samoprispevki, tako
\ndoma\u010dini kot maro\u010dani \u017eive\u010di v tujini. Denar so zbrali v pi\u010dlih dveh tednih od odprtja ra\u010duna (cca 750 mio usd). Zgrajena je z najbolj\u0161imi materiali, po najnovej\u0161i tehniki, opremljena z najnovej\u0161o elektronsko opremo. Pravi ponos maro\u010danov in vredna ogleda.
\nTako smo strnili na\u0161 dvanajst dnevni potep po Maroku in ga kar najbolje do\u017eiveli, vsak po svojih mo\u010deh. Meni se je \u00bbful\u00ab dogajalo, \u010de ne v fizi\u010dnem pa v psihi\u010dnem smislu in ogromno stvari sem videla ali pa do\u017eivela prvi\u010d. Tako se mi lep \u010das ni treba spra\u0161evati, kdaj sem nazadnji\u010d kak\u0161no stvar naredila prvi\u010d. V Maroku, sem jih kar nekaj za en lep \u010das.
\nZdaj vem kaj pomeni stavek, da potovanje mine, spomini ostanejo in da se potovanje ne kon\u010da, ko pridem domov, ampak se takrat \u0161ele pri\u010dne. Pa \u0161e res je!
\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Maroko, poln kontrastov tako naravnih kot barvnih in kulturnih.Tam ne ostane\u0161 ravnodu\u0161en in sigurno pusti pe\u010dat na vsakega posameznika, na tak ali druga\u010den na\u010din. Adrenalinska in zabavna, ter na trenutke dih zastajujo\u010da je bila trodnevna vo\u017enja z jeepi bo hribovju Atlasa, kjer se asfalt kon\u010da in utrjen makedam tudi. Pri\u010dne se cesta, ki to ni…
\nDu\u0161ka Praprotnik<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[7,13],"tags":[59,60,61,62,63],"class_list":["post-172","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-clani-pisejo","category-maroko","tag-atlas","tag-casablanca","tag-fez","tag-maroko","tag-marrakesh"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t