{"id":16682,"date":"2014-10-13T14:03:19","date_gmt":"2014-10-13T12:03:19","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=16682"},"modified":"2014-10-13T14:03:19","modified_gmt":"2014-10-13T12:03:19","slug":"velikanov-prehod","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/velikanov-prehod\/","title":{"rendered":"Velikanov prehod"},"content":{"rendered":"

Pi\u0161e: sopotnica Irena<\/strong>
\nZgodnje oktobrsko jutro je. Pot me \u017ee zgodaj zjutraj pelje proti slu\u017ebi v Ljubljani. Do tja potrebujem kak\u0161no uro ali malo ve\u010d, odvisno od prometa. Temno je \u0161e in gosta megla. Ob cesti nekaj prestra\u0161enih srnic. Pot je mirna in misli mi lahko potujejo.
\n\"Irska-Belfast,Ne dale\u010d nazaj je bilo prav tako jutro. Zbudila sem se v Belfastu. Na\u0161i irski<\/strong><\/a> skupini se je pridru\u017eil zadnji \u010dlan, voznik Mal. V to mesto nas je pripeljal starej\u0161i voznik, velik nogometni navdu\u0161enec. Dan prej je bila v glavnem mestu va\u017ena nogometna tekma, \u010dez dan smo sre\u010devali navdu\u0161ene navija\u010de. Na\u0161 voznik je bil kar malo \u017eiv\u010den, ker ni mogel spremljati tekme v \u017eivo in zato nam je privo\u0161\u010dil prenos preko radia, ki v resnici nikogar ni zanimal, razen njega. Mal je bil mlaj\u0161i, prijeten in tih fant. Najprej nas je s svojo Kralji\u010dino ko\u010dijo popeljal po mestu. To je v resnici prevod imena podjetja, ki je lastnik avtobusa. Kar me je tudi malo presenetilo, je izraz ko\u010dija, ki ga uporabljajo za avtobus. Je pa\u010d le ena od posebnosti tega jezika, spoznala sem jih \u0161e nekaj. Belfast me je bolj o\u010daral, kot glavno mesto Dublin. \u010ceprav smo videli malo ljudi na ulicah, mi je bilo mesto zelo v\u0161e\u010d. Kljub svoji krvavi zgodovini zaradi sporov med katoli\u010dani in protestanti in kljub visokemu zidu, ki deli mesto. Mogo\u010de pa tudi zaradi ladjedelnice, kjer so zgradili nesre\u010dni Titanik. Ali pa zaradi prekrasne mestne hi\u0161e in spomenika vsem \u017ertvam, ki jih je terjala mogo\u010dna ladja. Mesto me je preprosto o\u010daralo.
\n
\n\"Irska-Dublin,Pot pa nas je kmalu odpeljala iz krasne prestolnice Severne Irske proti eni izmed glavnih naravnih znamenitostih na Irskem, proti velikanovemu prehodu. Naredil se je lep dan, sonce je pokukalo in nas prav osre\u010dilo s svojo toplino. Bli\u017eali smo se obali. \u0160e prej smo izvedeli legendo o nastanku te naravne znamenitosti, legendo o dveh velikanih. Doma\u010dini \u0161e danes verjamejo, da je med temi bazaltnimi stebri, med skalami, ki se spu\u0161\u010dajo v morje, nekaj resni\u010dno magi\u010dnega.
\nPripravljeni smo bili, da u\u017eijemo to naravno lepoto. Ker je bil tudi dan lep, smo prav nestrpno pri\u010dakovali ogled te znamenitosti. Prvi nas je pozdravil center za obiskovalce. Stavba je vkopana v zemljo, stene iz stekla, bazaltni stebri. Pred vhodom smo prejeli vstopnice in vsak svojega vodi\u010da. \"Irska-TradicionalneTo je bila elektronska naprava, ki nam je v izbranem jeziku od to\u010dke do to\u010dke razlagala o tej znamenitosti. Vodi\u010d se je predstavil kot Jimmy in me s svojimi zgodbicami zabaval po poti. \u010ceprav nas je bilo veliko v skupini, sem kar naenkrat ostala sama. Navadno sem v mestu kar malo pani\u010dna, kadar se to zgodi, saj se zelo te\u017eko orientiram, a tukaj me to ni skrbelo. Bili smo v naravi, pot je bila samo ena, tukaj pa se res ne morem izgubiti. In za\u010dela sem z Jimmyjevo pomo\u010djo odkrivati velikanov prehod. Izbrala sem modro pot, ki je bila tam sicer edina, kasneje pa sem nadaljevala po rde\u010di. Navdu\u0161ena amaterska fotografinja sem in zato ni te\u017eko uganiti, da sem zelo veliko prizorov ujela v svoj objektiv. Po\u010dasi sem korakala po poti, sonce je grelo, Jimmy pa me je vodil naprej. Znanih obrazov iz na\u0161e skupine nisem videla, zato sem mirno nadaljevala svojo pot. Po\u010dasi sem pri\u0161la do glavne znamenitosti, to je sam prehod. Ta se sestoji iz par tiso\u010d ve\u010dinoma \u0161esterokotnih stebrov. Spu\u0161\u010dajo se v morje kot ozka in nagnjena polica. Nastali so iz ohlajajo\u010de se lave. Tukaj se je modra pot zaklju\u010dila, ta je bila najla\u017eja. Ker sem imela ogromno \u010dasa, sem sklenila narediti pentljo, da ne bi hodila nazaj po isti poti. Ta se je spremenila v rde\u010do, ki je bila ozna\u010dena kot te\u017eka in se za\u010dela po\u010dasi vzpenjati. Za\u010dela sem sopihati, saj je bila moja kondicija slaba, ker se nisem pripravila na tak\u0161no pot. \"Irska-MoherskiA po\u010dasi in vztrajno sem hodila naprej. Sem in tja sem naredila kak\u0161en posnetek, saj je bila narava zares osupljivo lepa. Spustila sem se \u0161e do kamnite zavese. Pot pa se je vztrajno vzpenjala. Bolje pripravljeni obiskovalci so me prehitevali, a jaz sem raje ohranila svoj tempo in po\u010dasi hodila naprej. Zna\u0161la sem se pred mno\u017eico stopnic. Kaj pa zdaj? Saj v resnici ne bo prvi\u010d, da bom premagala ve\u010d sto stopnic, to se mi je na potovanju \u017ee dogajalo na drugem koncu sveta. Kar pogumno naprej, sem si rekla in stopila na prvo, pa drugo in tretjo. Morala sem hoditi kar previdno, saj so bile stopnice precej spolzke, noga lahko hitro uide in po\u0161kodba bo tu. Tega pa si na za\u010detku potovanja res ne morem privo\u0161\u010diti. Zato sem previdno stopala naprej. Nekdo je rekel, da jih je 162, ne vem, res jih nisem \u0161tela. Pri polovici sem se malo ustavila in zajela sve\u017ei zrak. Nisem hotela preve\u010d po\u010divati, saj bi bilo nadaljevanje poti tako te\u017eje. Zato sem pogumno korakala naprej in se kmalu zna\u0161la na vrhu. Tu se je odprl osupljiv pogled na celoten prehod in naredila sem nekaj kar precej lepih posnetkov. Tu se je zopet odcepila pot in se nadaljevala v drugo smer kot rumena, izzivajo\u010da pot. Ker nisem bila sigurna, ali imam dovolj \u010dasa za odkrivanje te smeri, sem raje po\u010dasi nadaljevala rde\u010do pot, ki me je vodila v smeri proti centru za obiskovalce. Po\u010dasi sem se bli\u017eala osupljivi stavbi in se sprehodila tudi po njeni strehi. Jimmy mi je povedal vse zgodbice, zato sem ga vrnila. Upam, da bo naslednjega obiskovalca prav tako zabaval, kot je mene. Ljudje so se zgrinjali proti vhodu, to je bila prav zares prava naravna znamenitost in zato tudi zelo oblegana. Ni zaman vpisana na Unescov seznam svetovne dedi\u0161\u010dine. Vstopnica mi je omogo\u010dila tudi vhod v sam center, kjer sem kot prava predstavnica \u017eenskega spola seveda morala stopiti v trgovino in si ogledati njihove izdelke. \"Irska-KapaCene so bile za moj \u017eep precej previsoke, zato sem si nekaj izdelkov samo pobli\u017ee pogledala. Med, keramika, izdelki iz volne in \u0161e kaj. \u010casa je bilo \u0161e kar nekaj, zato sem zasedla klopco pred centrom in opazovala ljudi, ki so prihajali. Sonce je grelo, jaz pa sem poslu\u0161ala preplet razli\u010dnih svetovnih jezikov in opazovala ljudi. Zanimivo je bilo in \u010das je mineval. Pred odhodom sem opazila tudi avtobus s slovenskimi tablicami. Voznik je pri\u0161el na Irsko s trebuhom za kruhom in za neko prevozno podjetje preva\u017eal turiste naokrog. Ta dan je pripeljal skupino Kitajcev.
\nMal in Kralji\u010dina ko\u010dija pa sta \u017ee \u010dakala na na\u0161 povratek. Dan je bil \u0161e naprej prekrasen. Nekaj dni kasneje pa smo za ta dan pla\u010dali precej visoko ceno na Moherskih klifih, ki so bili zaviti v gosto, gosto meglo. Ampak to je \u017ee druga zgodba in drugi dan.
\nMed tem premi\u0161ljevanjem sem kmalu zapeljala svoje vozilo pred stavbo, v kateri delam. Misel na ta prelepi dan na Irskem pa mi je skraj\u0161ala pot. Spomini na tisti dan so me spremljali \u010dez dan in tale zgodbica se je zato napisala kar sama.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: sopotnica Irena Zgodnje oktobrsko jutro je. Pot me \u017ee zgodaj zjutraj pelje proti slu\u017ebi v Ljubljani. Do tja potrebujem kak\u0161no uro ali malo ve\u010d, odvisno od prometa. Temno je \u0161e in gosta megla. Ob cesti nekaj prestra\u0161enih srnic. Pot je mirna in misli mi lahko potujejo. Ne dale\u010d nazaj je bilo prav tako jutro. Zbudila sem se v Belfastu. Na\u0161i irski skupini se je pridru\u017eil zadnji \u010dlan, voznik Mal. V to mesto nas je […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,7,14],"tags":[],"class_list":["post-16682","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-agencija-oskar","category-clani-pisejo","category-irska"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t