{"id":16650,"date":"2014-10-08T10:14:00","date_gmt":"2014-10-08T08:14:00","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=16650"},"modified":"2014-10-08T10:14:00","modified_gmt":"2014-10-08T08:14:00","slug":"vonj-po-arabiji-2-del","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/vonj-po-arabiji-2-del\/","title":{"rendered":"Vonj po Arabiji, 2. del"},"content":{"rendered":"

\"OmanTrgovska pot kadil je ena najstarej\u0161ih in najpomembnej\u0161ih cest na svetu. V\u010dasih je bila velika tekmica slavni Svileni cesti, sploh v \u010dasu, ko je skrivnostna mo\u010d kadila dosegla svoj vrhunec v veli\u010dastnosti in prometu. Pot iz juga Arabije pa vse do Sredozemlja je bila prva velika trgovska pot, ki je vodila preko stra\u0161nih pu\u0161\u010dav in bogatih gozdov, nevarnih banditov in eksoti\u010dnih oaz.
\nPot kadil je tudi pot, po kateri je potovala kraljica Sheba, ko je obiskala velikega kralja Salomona. Ve\u010dji del poti so od nekdaj nadzorovali Arabci. Trgovci so po njej tovorili kadilo in miro iz juga Arabskega polotoka, za\u010dimbe iz Indije ter zlato in \u017eivalske ko\u017ee iz Afrike … Mre\u017ea cest je predstavljala pravo kri\u017ei\u0161\u010de trgovanja med indijskimi, arabskimi, afri\u0161kimi in vzhodno azijskimi dobrinami. Sprva so za tovorjenje uporabljali osle in mule, od 11. stoletja dalje pa tudi kamele, ki so bile u\u010dinkovitej\u0161e, saj brez po\u010ditka lahko prehodijo dalj\u0161e razdalje in porabijo manj vode. \"Kadilniki\"Na ta na\u010din so lahko poti speljali skozi dosti bolj suha obmo\u010dja. Cesta je bila dolga ve\u010d kot 2200 kilometrov in je imela kar 65 glavnih postojank. Karavane so bile velike in posamezna odprava je lahko \u0161tela tudi do 1000 kamel. Najve\u010dja trgovska centra ju\u017ene Arabije sta bila pristani\u0161\u010de Qana v dana\u0161njem Jemnu in pa regija Dhofar v dana\u0161njem ju\u017enem Omanu. Od tu je bilo mo\u017eno priti do Egipta v “samo” dveh mesecih.
\nDobrih 4000 let nazaj je bila ju\u017ena Arabija znana kot najve\u010dji zaklad kadil. Trgovina s kadili je tam \u017ee dolgo cvetela. Pravzaprav je bilo celotno gospodarstvo dana\u0161njega Jemna<\/strong><\/a> in Omana<\/strong><\/a> dolgo \u010dasa odvisno prav od kadil. Najbolj blagovno donosni dobrini sta bili smoli dreves vrst Commiphora (mira) in Boswellia (frankincense, kadilo), ki rasteta le na ju\u017enih obalah Arabije in severnih obalah Afri\u0161kega roga.
\n 
\nObe smoli sta se posu\u0161eni uporabljali kot kadilo v razli\u010dne namene. Kadila so bila zelo iskana in cenjena, predvsem zaradi prijetnega vonja in ritualne vrednosti pri mnogih kulturah. Najbolj raz\u0161irjena uporaba kadila je bila povezana z verskimi rituali. \"SmolaNa primer, Sumeri so z za\u017eiganjem kadil pomirjali svoje bogove, stari Egip\u010dani so olja kadil uporabljali za odi\u0161avljanje kraljevih mumij, za razku\u017eilo in za verska \u017ertvovanja, kralj Salomon naj bi imel svoje le\u017ei\u0161\u010de odi\u0161avljeno s kadilom, v Sredozemlju in na Bli\u017enjem vzhodu so ga uporabljali za odganjanje mr\u010desa in osve\u017eevanje zraka. Za kadila se je v takratnem \u010dasu verjelo tudi, da imajo zdravilne u\u010dinke, a najve\u010djega je doseglo pri antisepti\u010dnem delovanju in so bila pomembna pri starodavni medicini \u0161irom po Mezopotamiji, Egiptu in sredozemski Evropi.
\nPravijo, da je danes najbolj cenjeno prav omansko kadilo, in velja za najbolj kvalitetnega na svetu. Zanje je v svetu \u0161e kar precej povpra\u0161evanja. \"Frankincense-Boswellia\u0160e danes ga uporabljajo za razli\u010dne prilo\u017enosti \u2013 v farmacevtski industriji, za di\u0161ave, parfume, sve\u010de in \u0161e vedno v krajih \u010da\u0161\u010denja \u0161irom po svetu.
\nDanes je seveda najbolj cenjeno blago celotne Arabije “\u010drno zlato”, a spomin na nekdaj cveto\u010do trgovino s kadili je v Omanu \u0161e kako \u017eiv. Vladna poslopja in celo dvigala, restavracije in hotelske sobe so dnevno odi\u0161avljena. Pri doma\u010dinih doma smo \u0161e vedno lahko pri\u010da tradicionalnemu obredu dobrodo\u0161lice \u2013 kava, datlji in obvezno kadilo. Povsod, kamor koli gremo v Omanu, nas veliki kadilniki na kro\u017enih kri\u017ei\u0161\u010dih opozarjajo na neko\u010d pomembno dobrino, s katero je cvetela trgovina ju\u017ene Arabije.
\nVas zanima vonj po Arabiji 1. del? TUKAJ.<\/a><\/strong>
\nMarijana Pani\u0107<\/strong>
\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Trgovska pot kadil je ena najstarej\u0161ih in najpomembnej\u0161ih cest na svetu. V\u010dasih je bila velika tekmica slavni Svileni cesti, sploh v \u010dasu, ko je skrivnostna mo\u010d kadila dosegla svoj vrhunec v veli\u010dastnosti in prometu. Pot iz juga Arabije pa vse do Sredozemlja je bila prva velika trgovska pot, ki je vodila preko stra\u0161nih pu\u0161\u010dav in bogatih gozdov, nevarnih banditov in eksoti\u010dnih oaz. Pot kadil je tudi pot, po kateri je potovala kraljica Sheba, ko je […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,16,51,237,18],"tags":[],"class_list":["post-16650","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-agencija-oskar","category-bliznji-vzhod","category-jemen","category-oman","category-vodniki"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t