{"id":16378,"date":"2014-08-14T13:43:51","date_gmt":"2014-08-14T11:43:51","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=16378"},"modified":"2014-08-14T13:43:51","modified_gmt":"2014-08-14T11:43:51","slug":"madeira-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/madeira-2\/","title":{"rendered":"Madeira"},"content":{"rendered":"

\"Zas\u0161\u010dtni

Zas\u0161\u010dtni znak Madeire-hi\u0161ka v Santani. V ospredju je zmajevo drevo.<\/strong><\/em><\/p><\/div>
\nNajbolj zanimiv podatek je, da otok Madeira<\/a>\u00a0obsega veli\u010dastnih 57×22 km. Kaj po\u010deti cel teden na takem malem oto\u010dku? Po merah sode\u010d ga dokaj hitro prehodi\u0161, da ne omenjam, kako hitro bi to razdaljo prevozil z avtom. \u017de en dan bi bil preve\u010d, ne pa cel teden!
\nNa Madeiro je najlep\u0161e priti pono\u010di. No\u010dno spoznavanje de\u017eele je nekaj posebnega. Takrat lahko de\u017eelo samo \u010duti\u0161, sluti\u0161. Potrebno je vklopiti povsem druga \u010dutila kot tista, ki delujejo v dnevnem \u017eivljenju. In pa vonj, tisti prvi vdih zraka, ko izstopi\u0161 iz letala. Prvi vtis na otoku je prijeten, sve\u017e, po\u017eivljajo\u010d. Ne preve\u010d toplo, pa tudi ne preve\u010d hladno. Ravno prav. In osve\u017eujo\u010d veter. Letali\u0161\u010de le\u017ei v mestecu Santa Cruz, ki je 13 km oddaljeno od glavnega mesta Funchala. Podalj\u0161ek pristajalne steze je zgrajen v morje na seriji 180 stebrov, visokih 70 metrov. Za konstrukcijo so dobili presti\u017eno mednarodno nagrado, podobno ‘filmskemu oskarju’. Letali\u0161\u010de je znano kot deveto najnevarnej\u0161e v svetu, oziroma drugo v Evropi takoj za Gibraltarjem. Pristanek in vzlet za nas potnike sta povsem obi\u010dajna, kot na vseh drugih letali\u0161\u010dih. ‘Verjetno’ je razlika pomembna samo za pilota.
\n
\n

\"Srce

Srce otoka-pogled iz Pica Arieira<\/strong><\/em><\/p><\/div>
\nNo\u010dna vo\u017enja po \u0161iroki avtocesti je posebno do\u017eivetje. Na eni strani hrib in lu\u010dke, spodaj pod hribom tema \u2013 tam, kjer samo sluti\u0161, da je Atlantski ocean. Vo\u017enja je kronana s pogledom na osvetljeni Funchal spodaj pod nami, kot bi sedeli v ogromnem amfiteatru. V pristani\u0161\u010du so obi\u010dajno zasidrane ogromne kri\u017earke, vse mo\u010dno osvetljene. Pogled na kri\u017earke je zlasti lep pozno zve\u010der, ko odhajajo, ali pa navsezgodaj zjutraj, ko se v jutranjem svitu pribli\u017eujejo obali.
\n

\"Ve\u010dina

Ve\u010dina obale je strma<\/em><\/strong><\/p><\/div>
\nPono\u010di je najlep\u0161e zaspati pri odprtih vratih balkona, saj je najlep\u0161i zvok na Madeiri zvok butanja razpenjenih valov Atlantskega oceana.
\nDa bi dodobra spoznali raznolikost otoka, je dobro za\u010deti z izletom na Pico do Arieiro, tretji najvi\u0161ji vrh na Madeiri. Ko zapu\u0161\u010da\u0161 Funchal in se avtobus za\u010dne vzpenjati nekam visoko v hribe, se za\u010dne\u0161 spra\u0161evati, \u010de voznik ni slu\u010dajno za\u0161el. In naslednje vpra\u0161anje, kako sploh zmore avtobus voziti v tako strmino in po tako ozki cesti, kjer se dva avtobusa sploh ne moreta sre\u010dati? Vendar voznik ne ka\u017ee nobenih znakov zaskrbljenosti, ni\u010d se ne poti. Pravzaprav je zelo dobre volje. Torej se lahko posvetimo okolici. Na nadmorski vi\u0161ini 700, pa vse do 1.600 metrov se peljemo po meglenem gozdu lovorikovcev. Danes je ta gozd, ki ljubi vlago, za\u0161\u010diten s strani organizacije UNESCO, saj gre za prvotni ostanek nekdanjega gozda lovorikovcev, ki je prekrival otok za \u010dasa prvega odkritja.
\n

\"Prebivalci

Prebivalci so se \u017ee od nekdaj pre\u017eivljali z razli\u010dnimi obrtmi<\/em><\/strong><\/p><\/div>
\nIz megle vstopimo direktno v sonce in hribovite ter ekstremno strme pa\u0161nike, kamor krave tudi pribli\u017eno ne more\u0161 spustiti, ne da bi bila privezana. Avtobus pripelje skoraj direktno na vrh 1.818 metrov Pico do Arieira. Razgled je fantasti\u010den, \u010de je sonce, seveda. Na eni strani v daljavi preko hribovitih pa\u0161nikov vidi\u0161 Atlantski ocean, na drugi strani pa razbrazdane in gole planinske vrhove. Madeira je vulkanskega porekla. \u0160e dodatnih 5.000 metrov jo povezuje z Atlantskim dnom. Vulkani \u017ee dolgo niso ve\u010d aktivni, okolica pa je posledica delovanja vetrne, temperaturne in vodne erozije. Od Pica do Arieira pa do Pica Ruiva, ki je najvi\u0161ji vrh s 1.862 metri, vodi zelo dobro urejena planinska pot, kake dve do tri ure hoda. Na vseh vrhovih skoraj vedno piha in je potrebno imeti s seboj vetrovko in kapo. Ni\u010d ni odve\u010d tudi \u0161al in rokavice. Je prijetna sprememba in kontrast vro\u010demu Funchalu.
\n

\"Vrtoglavi

Vrtoglavi pogled na Nunsko dolino ali de\u017eelo kostanja<\/strong><\/em><\/p><\/div>
\nMadeira je bila odkrita naklju\u010dno v 15. stoletju, po zaslugi viharja, ki je presekal portugalski ladji za\u010drtano pot in jo odlo\u017eil na malem oto\u010dku Porto Santo. \u017de naslednje leto so se Portugalci vrnili in raziskali ve\u010dji sosednji otok, ki je imel vrh v ve\u010dni megli in je bil \u0161e popolnoma zara\u0161\u010den z gozdom. Za\u010deli so z izsekavanjem lesa in tako je Madeira dobila ime; pomen besede je les. Ko so izsekali del gozda in za\u010deli pripravljati polja, so ugotovili, da je to zelo te\u017ea\u0161ko delo. Zato so kmalu pri\u0161li na otok prvi su\u017enji, ki so opravljali najbolj te\u017eka dela. Eno najveli\u010dastnej\u0161ih del, ki so jih opravili, je bila gradnja levad. Otok je bogat z vodo, predvsem njegov severni del, ju\u017eni pa je bolj su\u0161en. Odlo\u010ditev je hitro padla in za\u010deli so graditi mini kanale. Vsak kanal ima tudi spremljevalno pot, kjer so lahko hodili skrbniki levad zaradi popravil. Zgradili so jih okoli 2.500 kilometrov.
\nV 80-ih letih prej\u0161njega stoletja sta pri\u0161la na dopust na otok dva Angle\u017ea, ki sta se stra\u0161ansko dolgo\u010dasila in nista vedela, kaj bi po\u010dela. Posledi\u010dno sta ugotovila, da so levade krasne za hojo in da pre\u010dkajo najlep\u0161e dele otoka in da sploh niso naporne za hojo. Napisala in izdala sta knjigo in od takrat naprej je Madeira popularna tudi za pohodnike. \u010ce bi \u017eelel prehoditi vse levade, bi potrebovali tri mesece. Torej, en teden dopusta je ob\u010dutno premalo za aktivni oddih.
\n

\"Ravno'

Ravno’ je samo tam, kjer naredi\u0161 teraso<\/em><\/strong><\/p><\/div>
\nZelo prijetna za prve korake in spoznavanje levad je Levada Balcoes. Vodi iz vasice Ribeiro Frio in pelje skozi gozd lovorikovca na razgledno to\u010dko visoko nad skrito dolino. Pri hoji po levadah te spremlja \u0161umenje vode. Lahko se umije\u0161 in osve\u017ei\u0161, \u010de hodi\u0161 po izpostavljenih in vro\u010dih delih. V\u010dasih, kjer je zelo strmo, zmanjka poti in je samo kanal. Takrat velja pravilo – sezuj si \u010devlje in stopi v vodo, ter nadaljuj s hojo po kanalu. Ponekod je bilo potrebno levade vsekati v tunel. Tukaj je potrebno vzeti s seboj svetilko, navadno tudi pelerino, saj voda te\u010de od vsepovsod. Vendar brez skrbi, to so ekstremi in take levade so posebej ozna\u010dene kot nevarne in z opozorilom, kaj je potrebno vzeti s seboj.
\nDruga poslastica za pohodnike je hoja ob Atlantskem oceanu. Mogo\u010dni zvok in bobnenje razpenjenih valov, ki se razbijajo ob obalo, prevzame vsakega. Vedno ostaja \u017eelja, da bi \u0161e kar hodil po obali, ali samo sedel in se izgubljal v ni\u010du. Samo ti in mogo\u010dni ocean. Izziv za vse pa je kopanje v hladnem oceanu. Najlep\u0161i koti\u010dek za kopanje je Porto Moniz, kjer je vro\u010da lava oblikovala male bazen\u010dke, kjer ima voda mo\u017enost, da postane topla. Tudi \u010de se ne odlo\u010dite za kopanje, vas lepota kraja in divjost oceana naravnost prevzame.
\n

\"Tropsko

Tropsko sadje na tr\u017enici v Funchalu<\/strong><\/em><\/p><\/div>
\nMadeiri je narava naklonila vse lepote, kar si jih nek otok lahko le \u017eeli. Samo pla\u017ee nima. 80 % obale so klifi, strme pe\u010dine, kamor divje udarja morje in \u0161e danes oblikuje in gnete otok. Pona\u0161ajo se z drugim najvi\u0161jim klifom v Evropi, Cabo Girao, ki je visok 580 metrov.
\nTretja poslastica za pohodnike so izleti v notranjost otoka in rt Sv. Lovrenca. Nunska dolina s svojimi kostanjevimi specialitetami nudi spektakularne razglede. Da se ti zvrti. Rt Sv. Lovrenca je fantasti\u010dna kombinacija barvastih skal, morja in narave. Nedotaknjen ko\u0161\u010dek narave.
\n\u010ce ne marate hoditi, lahko dneve lenobno pre\u017eivljate ob hotelskem bazenu ali na eni od mestnih pla\u017e ob oceanu. Lahko pohajkujete po Funchalu in nakupujete, ali se odpravite na izlet z ladjico, kjer imate mo\u017enost, da vidite kite in delfine. Lahko se odpravite na sosednji otok Porto Santo, ki se pona\u0161a z devet kilometri dolgo zlato pe\u0161\u010deno pla\u017eo. Lahko preizku\u0161ate lokalne specialitete, morda ribo me\u010darico z banano, ali samo u\u017eivate sve\u017ee eksoti\u010dno oto\u0161ko sadje.
\nMadeira nudi vse to, za vsak \u017eep, za vse okuse in potrebe.
\nBreda Dular<\/strong>
\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Najbolj zanimiv podatek je, da otok Madeira\u00a0obsega veli\u010dastnih 57×22 km. Kaj po\u010deti cel teden na takem malem oto\u010dku? Po merah sode\u010d ga dokaj hitro prehodi\u0161, da ne omenjam, kako hitro bi to razdaljo prevozil z avtom. \u017de en dan bi bil preve\u010d, ne pa cel teden! Na Madeiro je najlep\u0161e priti pono\u010di. No\u010dno spoznavanje de\u017eele je nekaj posebnega. Takrat lahko de\u017eelo samo \u010duti\u0161, sluti\u0161. Potrebno je vklopiti povsem druga \u010dutila kot tista, ki delujejo v […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,219,106,18],"tags":[],"class_list":["post-16378","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-agencija-oskar","category-madeira","category-portugalska","category-vodniki"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t