{"id":16067,"date":"2014-05-21T09:51:43","date_gmt":"2014-05-21T07:51:43","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=16067"},"modified":"2014-05-21T09:51:43","modified_gmt":"2014-05-21T07:51:43","slug":"svilena-cesta","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/svilena-cesta\/","title":{"rendered":"Svilena cesta"},"content":{"rendered":"

Svilena cesta<\/a> je slavna starodavna karavanska pot med Kitajsko in Rimom, po kateri je iz vzhoda na zahod ter obratno potovalo tako blago, kot tudi razli\u010dne ideje. Ime je cesta dobila po izredno cenjeni kitajski tkanini \u2013 svili, v 19. stoletju.<\/p>\n

Odprtje Svilene ceste<\/h3>\n

Zgodovinsko gledano sega za\u010detek svilene ceste v 1. stoletje pred na\u0161im \u0161tetjem, natan\u010dneje v leto 138 pr.n.\u0161t.. \"SvilenaTakrat je kitajski cesar Han Wudi poslal posebnega odposlanca Zhang Qiana na zahod z namenom skleniti zavezni\u0161tva s sosednjimi plemeni ter sku\u0161ati dobiti konje, saj so Kitajci vedeli, da imajo v Ferganski dolini dale\u010d najbolj\u0161e konje na svetu. Za Zhang Qiana je bilo potovanje izjemno te\u017eko, saj varnost na tej dolgi poti ni bila zagotovljena. Izven kitajskih meja so ga kmalu zajeli Huni, vmes je kar 11 dolgih let \u017eivel kot su\u017eenj, a mu je nato uspelo pobegniti in nadaljevati svojo misijo. Domov se je vrnil \u0161ele 13 let kasneje. A tisto, kar je bilo najpomembnej\u0161e je bilo to, da je kitajsko cesarstvo z njegovo odpravo pridobilo ogromno informacij o tujih de\u017eelah, \u0161e posebno o Perziji, o kateri so v takratnem \u010dasu Kitajci vedeli bore malo. In prav zaradi Zhanga se je za\u010dela ekonomska in kulturna izmenjava med vzhodom in zahodom, ki traja \u0161e danes.<\/p>\n

Poti<\/h3>\n

Svilena pot ni bila samo ena. Poti je bilo ne\u0161teto. Nekatere so bile dobro razvite in zato bolj varne, druge pa manj razvite in zato tudi nevarne. \"SvilenaDol\u017eina svilene ceste po kopnem je bila okoli 6400 kilometrov. Poti so vodile preko razli\u010dnih terenov, od pu\u0161\u010dav pa do gora in step. Ve\u010d kot polovico poti je zajemala hoja \u010dez ozemlje dana\u0161nje Kitajske.
\nZa\u010detek svilene poti je bil na Kitajskem, natan\u010dneje v mestu Changan, dana\u0161njem Xianu. Samo ime mesta je morda za tiste, ki Kitajske \u0161e niso obiskali dokaj neznano, a sigurno je \u017ee vsak sli\u0161al za svetovno znane glinene voj\u0161\u010dake. Pot po Kitajski je vodila preko izjemno neprijazne pu\u0161\u010dave Taklamakan (kar v ujgurskem jeziku dobesedno pomeni “Pojdi noter in ne vrne\u0161 se ve\u010d nazaj”), dokler niso karavanarji prispeli do enega najpomembnej\u0161ih kri\u017ei\u0161\u010d, mesta Ka\u0161gar. Nato so bili karavanarji primorani pre\u010dkati gorovje Pamir, da so lahko vstopili v Centralno Azijo, ki je predstavljala polovico celotne svilene poti. Zatem so nadaljevali pot v Perzijo, v dana\u0161nji Iran in dalje preko Bli\u017enjega vzhoda. Vstopili so v Anatolijo, ki je bila zaradi svoje geografske lege vedno most med Azijo in Evropo, zato je veljala za \u0161e eno pomembnej\u0161ih kri\u017ei\u0161\u010d svilene poti. Poleg kopenske povezave so trgovci kasneje uporabljali tudi morske poti, ki so vodile v Evropo.
\n<\/p>\n

Karavane in tovor<\/h3>\n

Malo je bilo takih karavan, ki bi naredile celo pot od Kitajske pa vse do Evrope. Po navadi so karavane naredile pot, ki so jo poznale, nato prodale dobrine, kupile nove in se vrnile nazaj domov. \"SvilenaEna karavana je lahko \u0161tela par deset, lahko 100, lahko pa tudi do 1000 kamel. Skoraj vedno je take karavane spremljala tudi vojska, saj so bila nekatera podro\u010dja svilene ceste izjemno nevarna in pravi magnet za roparje. Karavanarji so na dan lahko prepotovali nekje med 20 in 40 kilometrov, odvisno od samega terena. Kasneje so na teh poteh zrasli tudi karavanseraji oz. gosti\u0161\u010da, ki so nudila karavanam varno zavetje. Nekatera mesta so imela samo enega, spet ve\u010dja mesta so imela celo paleto manj\u0161ih karavanserajev. Zame osebno je eden najlep\u0161ih karavanserajev zagotovo v Ta\u0161 Rabatu, v dana\u0161nji Kirgiziji! Ogromno jih je tudi v dana\u0161njem Iranu, Arabskem polotoku in na Bli\u017enjem vzhodu. Samo v Anatoliji naj bi jih bilo ve\u010d kot 200.
\nZa preva\u017eanje tovora so lahko uporabljali konje, jake (tibetansko govedo) v gorskih predelih ter kamele v pu\u0161\u010davah. Seveda so bile najbolj cenjene prav slednje, saj so bile ekonomsko zelo u\u010dinkovite. Lahko so tovorile tja do 200 kilogramov blaga in od vseh \u017eivali so najdlje \u010dasa zdr\u017eale brez vode in hrane.
\nVsaka regija je imela nekaj svojih izdelkov, s katerimi so trgovali. Indija je bila poznana po ka\u0161mirski volni, za\u010dimbah, bomba\u017eu, eksoti\u010dnemu lesu, su\u017enjih, sladkorju in dragih kamnih, iz Kitajske je prihajala svila, \u010daj, porcelan, papir in smodnik. Osrednja Azija je slovela po najbolj\u0161ih konjih, medtem ko sta se Iran in Bli\u017enji vzhod pona\u0161ala z di\u0161avami, datlji, pistacijami, steklom ter olivnim oljem. Iz arabskega polotoka pa so po Poti kadil (eden od krakov svilene ceste) prihajala na primer kava ter kadila. Iz Sredozemlja je prihajalo blago in volna, pomaran\u010de, orehi, grozdje in vino.<\/p>\n

Preplet idej<\/h3>\n

S trgovino se niso izmenjavale samo dobrine vzhoda in zahoda, temve\u010d tudi razli\u010dne ideje. \"SvilenaPoleg trgovcev so po karavanskih poteh potovali tudi razni umetniki, misijonarji in popotniki, ki so s seboj nosili kulturo, umetnost, filozofijo, tehnologijo ter tudi verovanja kot so budizem, islam in kr\u0161\u010danstvo.
\nNajbolj znan popotnik na svileni cesti je bil zagotovo bene\u0161ki raziskovalec Marko Polo iz 13. oz. 14. stoletja, ki je bil hkrati tudi eden prvih Evropejcev, ki je prepotoval svileno cesto, vse do daljne Kitajske in tam naj bi tudi \u017eivel in delal na takrat Kublaj Khanovem dvoru.
\nDrugi svetovno znan popotnik je bil maro\u0161ki raziskovalec Ibn Battuta iz 14. stoletja, ki je potoval skoraj 30 let. Njegovi izjemni zapisi iz zahodne ter severne Afrike, vzhodne Evrope, Bli\u017enjega vzhoda, Centralne Azije in Kitajske, so pripomogli k bolj\u0161emu razumevanju tedanjega sveta in njihovih prebivalcev.
\nOmenila bi \u0161e enega popotnika in raziskovalca iz 14. stoletja, ki morda nam ni najbolj poznan – Odorika iz Pordenoneja. Bil je fran\u010di\u0161kanski menih slovenskega rodu, ki je potoval vse do daljnega Pekinga in tam pre\u017eivel 3 leta.<\/p>\n

Razcvet in padec svilene ceste<\/h3>\n

Za vi\u0161ek svilene ceste \u0161tejemo \u010das bizantinskega imperija, sasanidskega imperija ter kitajske dinastije Tang. Zanimiv je tudi podatek, da je bilo mesto Changan (za\u010detek svilene poti) v 8. stoletju najve\u010dje in najbolj kozmopolitansko mesto na svetu, v katerem je \u017eivelo kar 2 milijona ljudi. \"SvilenaZa primerjavo je bilo prvo milijonsko mesto na zahodu London, pa \u0161e to \u0161ele v 19. stoletju.
\nKitajska je bila tedaj, tako kot tudi zdaj, gospodarska velesila, katere mo\u010d je bolj ali manj temeljila na trgovini. V mestu je cvetela tudi religija, od nestorijanstva, zoroastrijanstva, islama, judovstva do budizma. Zaradi slednjega je bil Changan v takratnem obdobju najve\u010dji budisti\u010dni center Vzhodne Azije. Z razpadom dinastije Tang in mnogih politi\u010dnih nestabilnosti drugje po svetu, se je v 10. stoletju za\u010del po\u010dasen zaton svilene ceste. Trgovina se je po\u010dasi usmerila na morje, saj je bila pot po morju bistveno manj nevarna in cenej\u0161a.
\nA vseeno, vedeti moramo, da je svilena cesta vzpostavila mnoge politi\u010dne vezi, hkrati pa je pri\u0161lo preko nje do velike kulturne izmenjave, od blaga in vere do novih idej in izumov. Na njej so se razvile velike civilizacije, o njej so pisali mnogi popotniki in raziskovalci. In ta izmenjava je \u0161e kako zelo \u017eivahna tudi danes.
\nSlikovita SVILENA CESTA – FOTOGALERIJA<\/a>
\nMarijana Pani\u0107<\/strong>
\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Svilena cesta je slavna starodavna karavanska pot med Kitajsko in Rimom, po kateri je iz vzhoda na zahod ter obratno potovalo tako blago, kot tudi razli\u010dne ideje. Ime je cesta dobila po izredno cenjeni kitajski tkanini \u2013 svili, v 19. stoletju. Odprtje Svilene ceste Zgodovinsko gledano sega za\u010detek svilene ceste v 1. stoletje pred na\u0161im \u0161tetjem, natan\u010dneje v leto 138 pr.n.\u0161t.. Takrat je kitajski cesar Han Wudi poslal posebnega odposlanca Zhang Qiana na zahod z […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,223,29,55,5,32,33,18,25],"tags":[],"class_list":["post-16067","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-agencija-oskar","category-irian","category-kirgizija","category-kitajska","category-turcija","category-turkmenistan","category-uzbekistan","category-vodniki","category-vzhodna-turcija"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t