{"id":15857,"date":"2014-03-24T11:47:42","date_gmt":"2014-03-24T09:47:42","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=15857"},"modified":"2014-03-24T11:47:42","modified_gmt":"2014-03-24T09:47:42","slug":"vasa-ladja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/vasa-ladja\/","title":{"rendered":"Vasa ladja"},"content":{"rendered":"

“Med \u010detrto in peto uro popoldne se je nova velika vojna ladja Vasa prevrnila in potopila.” To je le kratka novi\u010dka, zapisana v dnevniku kraljevega notarja, a ozna\u010duje najve\u010djo katastrofo v \u0161vedskem kraljestvu v 17. stoletju.
\nZa veli\u010dastno ladjo, ki je neslavno kon\u010dala na svojem prvem potovanju, pa to ni konec zgodbe, kajti njena prava pustolov\u0161\u010dina se je za\u010dela \u0161ele dobrih 300 let kasneje.
\n\"SkandinavijaV 17. st. je v Evropi divjala krvava vojna med protestantskimi in katoli\u0161kimi dr\u017eavami; \u0161vedski kralj Adolf II. Gustav je nameraval stopiti na stran protestantov. Pred tem je moral obnoviti mornari\u0161ko floto, zato se je odlo\u010dil za gradnjo ladje izrednih dimenzij in neverjetne oboro\u017eitve, ki bi pomenila dokon\u010dno prevlado \u0160vedske v Baltskem morju. Po treh letih trdega dela je bila kraljica severnih morij, za katero je padlo ve\u010d kot 1000 najbolj\u0161ih hrastov, pripravljena na svojo prvo vo\u017enjo.
\n10. avgusta 1628 je bilo v stockholmskem pristani\u0161\u010du zbranih vse polno radovednih in od ponosa prevzetih me\u0161\u010danov. Vreme je bilo lepo, pihal je le rahel vetri\u010d in kapitan Sofrig Hanson je ukazal svojim mornarjem, naj razprejo \u0161tiri od desetih jader. Po samo 1.300 metrih se je veter le nekoliko mo\u010dneje uprl v Vasina jadra in jo prevrnil na bok; skozi line za topove je za\u010dela vdirati voda in v nekaj minutah je bil Vasin boj kon\u010dan. Ladja je skupaj s 50 mornarji kon\u010dala na morskem dnu.
\nKralj je iskal krivca za katastrofo. Prva hipoteza o vzroku potopitve se je nana\u0161ala na topove, ki naj bi bili nepravilno pri\u010dvr\u0161\u010deni, tako da bi se naj vsi zapeljali na en bok ladje. S tem je bil prvi na seznamu krivcev kapitan, ki pa je odlo\u010dno zanikal, da namestitve ni pravilno opravil. Krivdo je usmeril v ladijskega konstruktorja Henrika Hybertssona, saj naj bi bila konstrukcija preve\u010d nestabilna. Kobilica ladje je bila v primerjavi s trupom, jambori in oboro\u017eitvijo o\u010ditno premajhna, ladja sama pa tudi prete\u017eka. Hybertsson je med gradnjo umrl, tako da ga je nadomestil Hein Jacobssen, ki pa se je izgovoril, da je dimenzije ladje dolo\u010dil Hybertsson, odobril pa jih je tudi kralj. Skratka, v kon\u010dnem poro\u010dilu je krivec ostal neznan in nih\u010de ni bil kaznovan za katastrofo.
\n
\nZ re\u0161evanjem Vase so poskusili \u017ee v 17. stoletju, vendar jim je \u2013 s pomo\u010djo potaplja\u0161kega zvona \u2013 uspelo dvigniti le ve\u010dino topov, kar je odli\u010den dose\u017eek za takratno potaplja\u0161ko tehniko. Potem je Vasa po\u010dasi utonila v pozabo, \u0161e vedno pa je burila domi\u0161ljijo zasebnih raziskovalcev. Najdejavnej\u0161i med njimi je bil Anders Franzen, ki se je zavedal, da je Baltsko morje edinstveno, ker je premalo slano, da bi v njem \u017eivel ladijski \u010drv teredo. Pri\u010dakoval je najdbo fantasti\u010dno ohranjene Vase. Dolga leta je preiskoval morsko dno v stockholmskem arhipelagu in po velikem \u0161tevilu najdenih pralnih strojev, \u0161tedilnikov in koles, se mu je 25. avgusta 1955 nasmehnila sre\u010da.
\nNastal je problem, kako veliko ladjo dvigniti na povr\u0161je. Predlogi so bili bolj ali manj resni – kot recimo, da bi ladjo zamrznili in obdali z ogromnim kosom ledu, ki naj bi priplaval na povr\u0161je skupaj z njo. Ledeno goro bi potem odvlekli na \u017eeleno mesto in pustili soncu, da jo raztopi. Ali pa, da bi Vaso napolnili s teni\u0161kimi \u017eogicami, ki bi povzro\u010dile, da bi se sama dvignila \u2026
\nNazadnje so se odlo\u010dili za dobro preverjen na\u010din dvigovanja dragocene najdbe; mo\u010dne jeklene vrvi s premerom 13 cm so namestili pod ladijski trup in jih priklenili na z vodo napolnjene pontone. Ko iz pontonov spustijo vodo, se le-ti dvignejo, napnejo jeklene vrvi in potegnejo ladjo ven. Jeseni leta 1957 so potaplja\u010di za\u010deli kopati 6 predorov pod ladijskim trupom. Njihovo glavno orodje je bila gumijasta cev s posebnim ustnikom, s katerim so izpirali blato in prod. Delo je bilo zelo zahtevno, saj so kopali v popolni temi 30 m globoko. Izkopavanje je potekalo 2 leti, tako da je bila avgusta leta 1959 Vasa pripravljena za dvig. Potaplja\u010di so morali le \u0161e ladijski trup narediti ponovno vodotesen in ga oja\u010dati za kon\u010dni dvig. Delno razbito krmo so morali ponovno izdelati in odprtine za topove opremiti z novimi loputami. 24. aprila 1961 je Vasa ponovno zagledala lu\u010d dneva; bila je tako dobro ohranjena, da je brez pomo\u010di zmogla pot do dokov. Danes si jo lahko v vsej svoji veli\u010dini ogledate v muzeju Vasa v Stockholmu.
\nPridru\u017eite se nam na na\u0161ih potepanjih po Skandinaviji<\/a> in si oglejte mogo\u010dno Vasa ladjo v \u017eivo.
\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

“Med \u010detrto in peto uro popoldne se je nova velika vojna ladja Vasa prevrnila in potopila.” To je le kratka novi\u010dka, zapisana v dnevniku kraljevega notarja, a ozna\u010duje najve\u010djo katastrofo v \u0161vedskem kraljestvu v 17. stoletju. Za veli\u010dastno ladjo, ki je neslavno kon\u010dala na svojem prvem potovanju, pa to ni konec zgodbe, kajti njena prava pustolov\u0161\u010dina se je za\u010dela \u0161ele dobrih 300 let kasneje. V 17. st. je v Evropi divjala krvava vojna med protestantskimi […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,262],"tags":[],"class_list":["post-15857","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-agencija-oskar","category-skandinavija"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t