Za\u010detek julija in vro\u010de poletje. Tur\u010dija nas sprejme, topla, son\u010dna, klepetava, nasmejana, prebrisana, izzivalna, nenavadna in vedno polna presene\u010denj. Tista uhojena pot od prej\u0161njega leta je bila \u017ee spet nova, pa \u010deprav sem jo \u017ee ve\u010dkrat dodobra spoznala. Prvi dan vedno mine kot v sanjah, preskok v drugi svet in mesto na dveh kontinentih, ki vsaki\u010d znova prevzame. Takoj popoldne vstop v tisto pravo Tur\u010dijo…
\nZnani obrazi in nasmehi, kamorkoli pridem. Lepo, da se ponovno vidimo, veseli smo drug drugega. Osvojimo \u010drno trdnjavo sredi polja in za nami te\u010de fanti\u010d. Nosi celo \u0161katlo plastenk ledeno mrzle vode, da nam ja ne bi bilo vro\u010de… Pokupimo vse, \u010deprav smo vodo vsi vzeli s sabo…
\nAnti\u010dna mesta so bila tudi tokrat zelo vro\u010da, a navdu\u0161ujo\u010da. \u0160e posebej ker smo s sopotniki odkrivali nove pomembne malenkosti. Med drugim smo preizkusili, ali je akustika anti\u010dnih gledali\u0161\u010d res tako dobra. Je. Presenetil nas je koti\u010dek ob jezeru Bafa, kjer smo med prijaznimi doma\u010dimi \u017eivalcami (pajki, komarji in drugimi \u017eu\u017eelkami) pre\u017eiveli prijetno no\u010d. Res je bilo prav \u010darobno. Zjutraj pa smo odkrivali novo slovensko smer proti zapu\u0161\u010denemu samostanu med veli\u010dastnimi balvani pod goro Latmos. Pravljice o\u017eivijo kar same pred nami, potopimo se v preteklost in pred nami za\u017eivi ljubezenska zgodba o Seleni in Endimionu… Seveda nas spremlja zvesti \u0160ejtan, ponosen pes, gorski vodnik. Tokrat ima s sabo tudi vajenca, simpati\u010dnega Gepparda.
\nLikijske grobnice, velike \u017eelve kareta kareta, ladjica v mese\u010dini, kozar\u010dek rde\u010dega \u0161arapa in dolga pe\u0161\u010dena pla\u017ea… Dalyan. Za\u010dnejo se tiste prave po\u010ditnice… Preseneti nas mesto duhov, kjer se sprehodimo na poti ob obali. Kaj je privedlo do tega, da so morali ljudje zapustiti de\u017eelo, ki je bila stoletja njihov dom? Opomin vnaprej so prazne hi\u0161e, ki \u017ealostno zrejo v svet…
\nV Ka\u0161u odpeljemo na\u0161e fante k brivcu in se zabavamo. Brivec namre\u010d ne samo obrije ampak tudi po\u017ege odve\u010dne dlake, zmasira (po predhodnem dogovoru)… Po britju si zaslu\u017eimo nargilo v odmaknjenem vrtu na platoj\u010dku z mehkimi blazinami in dobrim metinim \u010dajem.
\nNaslednje jutro nas v pristani\u0161\u010du \u010daka ladja Nergiz in postane na\u0161 novi dom. Kapitanov pomo\u010dnik na prvem postanku vzame v roke harpuno, masko in si oble\u010de neopren ter gre lovit ve\u010derjo. Omer je uspe\u0161en, torej ve\u010derja bo! U\u017eivamo v samotnih zaliv\u010dkih, odkrijemo izvire sve\u017ee vode, ki menda pomlajujejo. Zve\u010der pa zvezdno nebo, no\u010dno kopanje v planktonu, ne\u017ena glasba Beatlov, okusna ve\u010derja in dobra dru\u017eba. Je sploh lahko \u0161e lep\u0161e? Mle\u010dna cesta nas popelje v najlep\u0161e sanje…
\nPot nas zvesto \u010daka in pelje \u010dez hribe v tisto pravo Tur\u010dijo. Ni ve\u010d \u0161irokih cest in velikih trgovin. Mesta postajajo vasice in ob poti sre\u010damo tudi yayle, premi\u010dne kmetije. Na eni si privo\u0161\u010dimo kosilo, pri pripravi katerega sodeluje tudi na\u0161 Ali, ve\u010dni Sre\u010dko. Ves nasmejan obra\u010da okusnega gorskega pi\u0161\u010danca in si prepeva pesem. Prijazni sosedje nam razka\u017eejo svojo hi\u0161ico. Ja, tudi brez televizije, radia, postelje, kopalnice, pralnega stroja,… se da pre\u017eiveti z nasmehom na ustnicah. Otroci so videti zadovoljni brez vozi\u010dkov in kupa igra\u010d…
\nProti ve\u010deru zagledamo Ta\u0161kent. Pa ne tisti v Uzbekistanu, ampak mesto z prbl. 3000 prebivalci, kjer imajo en hotel in eno restavracijo. Prav ta restavracija ima na jedilniku najbolj\u0161o sa\u010d kavurmo in sve\u017eo izvirsko vodo, ki jo zajamemo v kozarce kar izpod skale. \u0160ef hotela nas povabi v sobico, kjer imajo razstavljene izdelke, nastale pod spretnimi rokami doma\u010dink…
\nNaslednje jutro je na\u0161 Sre\u010dko oble\u010den v zlikane hla\u010de in srajco, nenavaden prizor. Mevlana, pravi. Potujemo namre\u010d v Konyo, kjer je pokopan Mevlana, mo\u017e ki je \u017eivel za ljubezen in na\u0161el pot do mnogih src. V mavzoleju je res nekaj v zraku, ali pa je to vsa ta energija, ki jo prinesejo mno\u017eice vsakodnevnih obiskovalcev.
\nPo Konyi se pokrajina spremeni in povsod okrog nas je samo \u0161e ravnina. Smo na starodavni karavanarski poti in predstavljam si, kako je bilo potovati neko\u010d. Najbolj pomembno je bilo priti \u0161e za \u010das dneva v karavanski dvorec. Za nas je to danes mala malica. Karavanski dvorec osvojimo v hipu in do son\u010dnega zahoda dose\u017eemo \u017ee nov cilj, de\u017eelo pravljic. De\u017euje in pogledi so tokrat druga\u010dni… Kljub vsemu nam je naslednja dva dneva Alah naklonjen in sonce posije vedno, ko stopimo iz avtobusa… \u010ce pa se vendarle mo\u010dno ulije de\u017e, so tu vedno prijetne \u010dajnice, kjer lahko vedrimo…
\nSlike mo\u017ea s sinje modrimi o\u010dmi in resnim pogledom nas spremljajo povsod. In na koncu le pridemo v \u00bbnjegovo\u00ab mesto, prestolnico Ankaro. Tam kraljuje na hribu njegov mavzolej. Sicer si je \u017eelel skromen grob, a to kar so mu zgradili, govori brez besed… Prevzeti se z novodobnega mesta, kjer smo med drugim odkrili tudi mehke ovce, vra\u010damo nazaj v ve\u010dno mesto. Tem za pogovor, ki se zavle\u010de v no\u010d, nikakor ne zmanjka.<\/p>\n
Suher<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Za\u010detek julija in vro\u010de poletje. Tur\u010dija nas sprejme, topla, son\u010dna, klepetava, nasmejana, prebrisana, izzivalna, nenavadna in vedno polna presene\u010denj. Tista uhojena pot od prej\u0161njega leta je bila \u017ee spet nova, pa \u010deprav sem jo \u017ee ve\u010dkrat dodobra spoznala. Prvi dan vedno mine kot v sanjah, preskok v drugi svet in mesto na dveh kontinentih, ki vsaki\u010d znova prevzame. Takoj popoldne vstop v tisto pravo Tur\u010dijo… Znani obrazi in nasmehi, kamorkoli pridem. Lepo, da se ponovno […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[7,5],"tags":[],"class_list":["post-1507","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-clani-pisejo","category-turcija"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t