![\"traffic](\"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2009\/08\/img_3958.jpg\")
<\/a>traffic jam<\/p><\/div>
\nNa na\u0161i poti po vzhodnem delu Tur\u010dije smo do\u017eiveli veliko lepih trenutkov, prijaznih besed, zanimivih pogledov in vabil na doma\u010di \u010daj. Seveda se ga nismo prav ni\u010d branili, saj je izredno dober in pa\u0161e prav v vsakem delu dneva. Tako zjutraj, \u010dez dan ali zve\u010der. Nikoli ga ni preve\u010d in vedno ga je premalo. Ko se ravno privadi\u0161 na prijetno \u010daj\u010dkanje v sen\u010dki, z dvema kockama sladkorja, pa od nekje zasli\u0161imo Borisov glas: Ajde gremoooo :). Vpra\u0161ali se boste, od kje pa Boris v Tur\u010diji? Hja, preimenovali smo na\u0161ega \u0161oferja, mu nadeli slovensko ime Boris, v zameno pa smo mi dobili tur\u0161ka imena. Mene so za \u010das potovanja preimenovali v Yildiz (zvezdica), Andrej pa je bil po novem Hakan (sokol). Na za\u010detku se nam je zdelo sme\u0161no, da bi se preimenovali, vendar smo s \u010dasoma na poti ugotovili, da je prej kot ne koristna zadeva. Ko so nas doma\u010dini spra\u0161evali po imenih, smo se jim ponosno predstavili po tur\u0161kih imenih. Beseda je takoj la\u017eje stekla in takoj so nas imeli \u00bbza svoje\u00ab. Sicer pa je itak na tem potovanju
\n
<\/a>sladoledar<\/p><\/div> Ararat<\/p><\/div> kurdska deklica<\/p><\/div>
\npoudarek prav na stiku z ljudmi in naravo. Nekoliko manj pa na kulturnih znamenitostih. Pa vseeno je bilo kaj za videti.
\nPri\u010deli smo z ogledom jezera Van, ki je nastalo v anti\u010dnem obdobju in ga je zajezil vrh gore, ki ga je odneslo ob izbruhu vulkana. Je najve\u010dje naravno jezero v Tur\u010diji in je veliko pribli\u017eno 5 tiso\u010d km2<\/sup>. Sama voda je bazi\u010dna – milna in v jezeru \u017eivi samo ena vrsta krapa, ki pa baje nima prav dobrega okusa. Torej ne predstavlja kulinari\u010dnih u\u017eitkov, razen za tiste, ki si \u017eelijo \u017eajfastega okusa :). Kopalci si lahko ohladijo vro\u010da telesa v jezeru, saj je primerno za kopanje. Po kopeli ne potrebujete body lotiona, saj je ko\u017ea mehka in gladka. Tudi na slapovih Muradiye si spo\u010dije\u0161 o\u010di, najbolj pogumni pa se tudi okopajo ali izvajajo skoke s pe\u010din v globino reke. Narava se skozi vo\u017enjo spreminja iz ure v uro in ponuja svoje lepote na ogled. Panorama vabi k fotografiranju in u\u017eivanju v \u017eametnih hrib\u010dkih, cveto\u010dih poljih, gorah, jezerih… Kot bi mignil smo prispeli v Dogubayazit. Kraj ob iranski meji, od koder se planinci\u00a0 povzpenjajo na najvi\u0161jo goro Ararat (5.136 m). Redko se oblaki razgrnejo in prika\u017eejo Ararat v
\n<\/a>
\nceloti. Nam se je razkazal ob na\u0161em odhodu.
\nNoetova barka nas je po\u010dakala in z mnogo domi\u0161ljije smo videli, da je barka res prava Arka. Najlep\u0161i del tega dela potovanja pa je nedvomno izlet v kurdske vasice, sprehodi po poteh ob tiso\u010d in eni cvetlici, neskon\u010dni zeleni travi. Le bli\u017enje karavle opozarjajo, kje se nahajamo (ob iranski meji). Pa ne opozarjajo samo s svojo prisotnostjo. Tudi streljali so na nas. No, na avtobus, mi pa smo pe\u0161a\u010dili poleg. No, ne ravno na avtobus, bili so samo opozorilni streli, da naj se odpeljemo dalje in ne fotografiramo preve\u010d okoli. Vem, sli\u0161i se grozno, pa ni bilo ravno tako hudo. Tudi \u010de bi vpili, jih nebi sli\u0161ali, zato so pa\u010d streljali. Ustra\u0161ili smo se pa vseeno :). Obiskali smo Izak pa\u0161ino pala\u010do. Pre\u010dudovito. Re\u010dem lahko samo to, da je tip vedel kje mora zgraditi \u00bbbajto\u00ab :). Razgled, da dol pade\u0161! Tudi iranski zrak smo \u0161li povohati. Samo toliko, za vzorec. Vodi\u010da smo fehtali, da bi \u0161li \u010dez mejo na kak\u0161en \u010daj\u010dek, pa nismo imeli urejenih viz. Druga\u010de bi si malo popestrili izlet. Smo si ga pa itak, ko smo prispeli v Kars, najbolj hladno mesto v Tur\u010diji, kjer pozimi zapade od 7-9 metrov snega in temperature padejo krepko
\n<\/a>
\npod ni\u010dlo. V bli\u017eini so ostanki stare armenske prestolnice Ani. V 9-10 st.n.\u0161t. je bila to veli\u010dastna prestolnica in je spadala med tri najve\u010dja svetovna\u00a0mesta (Bagdad, Konstantinopel, Ani). Sto let je mesto raslo in se razvijalo. Po prihodu vojn, raznih osvajalcev (13-14 st.n.\u0161t.), velikega potresa je mesto razpadlo. Nikoli ve\u010d se ni vrnilo v svoj prvotni razvoj in svilena cesta ga je zaob\u0161la. Vemo pa, da \u00a0ko je mesto svilena pot zaob\u0161la, ni bilo ve\u010d \u0161ans, da bi tak\u0161no mesto \u0161e kdaj obstalo in si povrnilo ugled in uspeh.
\nSledil je foto stop na tromeji Gruzije, Armenije in Tur\u010dije in \u017ee smo prispeli do vasice od koder nas je steza vodila do Hudi\u010devega gradu. To je zapu\u0161\u010deni grad v kanjonu obdan…. Kaj bi vam pisala, sami si preberite mojo pravljico o tem gradu (Zvezdice v o\u010deh): https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/archives\/1321<\/a>
\nTudi na prvem delu tur\u0161ke poroke smo bili prisotni visoko nad kanjonom, kjer ni in ni bilo konca vijugaste ceste. Poroka poteka v treh zaporednih delih. Torej vse skupaj tri dni. Na koncu sta \u017eenin in nevesta utrujena do onemoglosti, pa \u0161e \u00bbzakonsko dol\u017enost\u00ab morata opraviti in dokazati, da je nevesta nedol\u017ena…
\nIn kon\u010dno je sledil sespust do reke \u010coruh in turisti\u010dni rafting. Tako bolj na easy. Sama se raftinga nisem udele\u017eila, ker sem bila kamera in fotoman obenem. S \u0161oferjem sva lovila koti\u010dke, kjer sva pri\u010dakala raftarje, da so nama lahko malo pozirali.
\n