{"id":13543,"date":"2013-03-20T13:35:03","date_gmt":"2013-03-20T12:35:03","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=13543"},"modified":"2013-03-20T13:35:03","modified_gmt":"2013-03-20T12:35:03","slug":"poromali-smo-na-rdeci-otok","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/poromali-smo-na-rdeci-otok\/","title":{"rendered":"Poromali smo na rde\u010di otok"},"content":{"rendered":"

Tiste dni v novembru je v Ljubljani de\u017eevalo kot za stavo, na Primorskem je pihala burja in v hribih je sne\u017eilo. Bolj pustega in neprijaznega vremena bi si ne mogli zamisliti. Pa \u0161e stavke so se napovedovale po slovenskih mestih. Odli\u010dna prilo\u017enost, da s skupino 15 prijateljev Svete de\u017eele pod duhovnim vodstvom p. Petra Lavriha in v organizaciji agencije Oskar iz Kranja zapustimo domovino in da se za nekaj \u010dasa preselimo v kraje \u00a0onstran ekvatorja, kjer je ve\u010dno poletje in kjer \u017ee dolgo ni de\u017eevalo. Cilj na\u0161ega romanja je bil tokrat Madagaskar<\/strong><\/a>.
\nO njem sem \u017ee veliko sli\u0161al in bral v verskem tisku, \u0161e posebej v Misijonskih obzorjih, najve\u010d informacij \"\"<\/a>pa sem dobil ob gledanju odli\u010dnega televizijskega filma o Pedru Opeki, ki ga je mojstrsko re\u017eiral Jo\u017ee Mo\u017eina. Kdo bi si potem ne za\u017eelel od blizu videti krajev, kjer je na\u0161 argentinski rojak s svojo voljo, znanjem, vero in ljubeznijo do bli\u017enjega iz pekla predmestnih smeti\u0161\u010d ustvaril Akamasoo, sodobno naselje za ljudi z dna dru\u017ebe in jim je tako vrnil \u010dlove\u0161ko dostojanstvo. In tudi drugih krajev na tem velikem otoku sredi Indijskega oceana, kjer \u017ee dolgadesetletja nesebi\u010dno delujejo ostali slovenski misijonarji in misijonarke, pa o njih premalo vemo.
\nDa je korupcija rak rana Madagaskarju, smo romarji na lastni ko\u017ei ob\u010dutili \u017ee takoj po pristanku letala na letali\u0161\u010du glavnega malga\u0161kega mesta Antananarivo. Policist, ki je pregledoval na\u0161e potne liste, nas ni hotel spustiti naprej, ker po njegovem v prijavnem obrazcu nismo navedli ime hotela, kjer bomo prebili prvo no\u010d. To je vedela samo samo na\u0161a vodnica Ajda iz agencije Oscar, ki pa je pripotovala na otok \u017ee pred nami in nas je \u010dakala pred letali\u0161kim poslopjem. Po mu\u010dnem \u010dakanju nam je policist vendarle dal vedeti, da se da problem re\u0161iti, \u010de vtaknemo v potne liste po kak\u0161en bankovec za 5\u20ac. No, ugodili smo mu, saj nam drugega ni preostalo, ostal pa je neoprijeten ob\u010dutek.
\nNaslednji dan smo obiskali Pedrovo Akamasoo, po slovensko \u00bbdobri prijatelji\u00ab,kakor se imenuje eno najbolje urejenih bivalnih naselij v mestu. Na tiso\u010de hi\u0161, z majhnimi dvori\u0161\u010di in obdelanimi vrti\u010dki, se v terasah dviga po bregu proti vrhu hriba. Po ulicah so se se valile \"\"<\/a>mno\u017eice mladine, od prvo\u0161ol\u010dkov do gimanzijcev, urejenih, v modrih uniformah, veselih obrazov, kajti bilo je sredi zgodnjega popoldneva, ko so se zaprla \u0161olska vrata. Prijazno so nas pozdravljali in nam segali v roke, a za\u010duda nih\u010de ni stegnil dlani, da bi kaj prosil, kar se je tam zunaj na ulicah mesta ves \u010das dogajalo. Pedrova vzgoja deluje in korenito spreminja ljudi, sem si rekel sam pri sebi. Na\u0161ega velikega misijonarja \u017eal nismo na\u0161li doma, bil je nekje v tujini, pa\u010d pa smo imeli slovenski romarji v cerkvi tik ob njegovi hi\u0161i svojo ma\u0161o, ki jo je daroval p. Peter. Ko so to odkrili otroci iz okolice, so za\u010deli drug za drugem kapljati v cerkev in na koncu tudi ubrano zapeli skupaj z nami.
\n\u0160e eno no\u010d smo prespali v Antannarivu,potem pa smo nalo\u017eili kov\u010dke na minibus in se odpeljali po glavni asfaltirani cesti proti jugu. \u00a0Pot nas je peljala po razgibani pokrajini, mimo revnih naselij in ri\u017eevih polj. Ob\u010dasno smo se ustavljali in opazovali kmete, ki so sadili ri\u017e. Nekateri so orali polja z zebuji, kakor na Madagaskarju imenujejo grbasto govedo, drugi so s \u0161ilastimi lopatami razbijali grude zemlje ali pa po njih, \u010de so bile v vodi,\u00a0 vodili mr\u0161ave vole, da so jih spreminjali v mehko blato, v katerega so nato \u017eenske sadile \u0161ope ri\u017eevih sadik. Za nas je bilo vse to novo in nenavadno, zato smo veliko fotografirali.
\nPokrajino z \u00a0ri\u017eevimi polji so kmalu zamenjali gozdovievkaliptov in borov, ki so jih verjetno posadili \u0161e v \u010dasu francoske vladavine, ko je bil otok francoska kolonija. Ti nasadi so zdaj kazali kaj klavrno podobo. Nekateri so bili \u017ee precej izsekani, drugi pa po\u017egani. Zaradi hitrega nara\u0161\u010danja prebivalstva, kar 44% ljudi je mlaj\u0161ih od 14 let, so potrebe po hrani velike, gozdno drevje pa raste na \u0161e dokaj rodovitni zemlji, ki bi lahko namesto lesa dajala manijoko, koruzo, ananas, banane in li\u010di. Po drugi strani \"\"<\/a>pa so velike potrebe po energetskih virih. Les, ki ga doma\u010dini posekajo, predelajo v oglje in to je glavni vir energije v malga\u0161kih gospodinjstvih, obenem pa dokaj zanesljiv zaslu\u017eek ljudi v gozdati pokrajini. Ves \u010das na\u0161ega potovanja smo ob cestah v gozdnatih predelih videvali prodajalce z velikimi vre\u010dami iz jute, polnimi oglja. Najve\u010d ga seveda porabijo v vlikih mestih, ker je cenej\u0161e gorivo od plina ali elektrike.
\nNa\u0161 naslednji romarski cilj je bil misijon blizu obmorskega mesta Manakara, ki ga vodi misijonar Jo\u017ee Adami\u010d, na\u0161 rojak iz Argentine. V cerkvi smo imeli kmalu po prihodu ma\u0161o in na\u0161 gostitelj nam je namesto pridige povedal nekaj o svojem delu in o ljudeh, s katerimi \u017eivi \u017ee \u010detrt stoletja. Na na\u0161e vpra\u0161anje, ali bi se po izku\u0161njah, ki jih ima z misijonarjenjem, \u0161e enkrat odlo\u010dil priti na Madagaskar, je odgovoril :\u00abNe, toda ni mi \u017eal, da sem pri\u0161el v te kraje. Tu sem pustil najlep\u0161a leta, toda poglejte kaj vse sem ustvaril. Ker nisem samo duhovnik ampak tudi zidar, kar je moj prvotni poklic, sem s pomo\u010djo doma\u010dinov zgradil cerkev, \u017eupni\u0161\u010de, pisarno, \u0161olo, ve\u010dnamensko dvorano in ambulanto. Pred gradnjo sem sklical doma\u010dine in jim povedal, da to, kar gradim, ni namenjeno meni ampak njim in njihovim otrokom. Ko so to dojeli, jim\u00a0 ni bilo te\u017eko poprijeti za \u0161e tako te\u017ea\u0161ko delo in uspeh ni izostal\u00ab.
\nSeveda nas je zanimalo, kak\u0161ne uspehe ima pri pastoralnem delu z Malga\u0161i. \u00bbMislim, da kar dobre, \u010deprav se moram \u010desto prilagajati njihovim obi\u010dajem. Zanimivo je, da svoje ljudi bolj spo\u0161tujejo po smrti, kakor za \u010das \u017eivljenja, ker smatrajo, da imajo pokojniki na drugem svetu veliko mo\u010d in vpliv \"\"<\/a>nad \u017eivimi. Posebno je ukoreninjen obi\u010daj obra\u010danja kosti, kar se po malga\u0161ko imenuje \u00bbfamadihana\u00ab.Ko \u010dlove\u0161ko telo popolnoma razpade, to se zgodi obi\u010dajno po 7 letih, v\u010dasih tudi prej, se duh pokojnika pridru\u017ei prednikom in tedaj \u0161ele dobi pravo mo\u010d delovanja na \u017eive. Kosti zavijejo v belo svileno rjuho in jih slovesno odnesejo v dru\u017einsko grobnico. Ves ceremonijal traja obi\u010dajno tri dni, udele\u017eijo se ga vsi bli\u017enji in daljni sorodniki, veselijo se, pijejo in ple\u0161ejo. Jaz prednika pred za\u010detkom slovesnosti blagoslovim, veselice pa se ne udele\u017eim, \u010deprav smatram, da ta obi\u010daj ni v nasprotju s kra\u0161\u010danstvom, saj pomeni vero v posmrtno \u017eivljenje, ki ga oznanjamo tudi mi misijonarji. Zakaj se ne bi veseli nad prednikom in ga slavili, \u010de je od\u0161el v bolj\u0161e \u017eivljenje? Morda mi v Evropi in sploh v civiliziranm svetu preve\u010d resno jemljemo smrt, saj bi morali verovati, da je to samo prehod v novo obliko bivanja v ve\u010dnosti, kjer ni ve\u010d solz in trpljenja. \u010ce torej preve\u010d \u017ealujejemo za pokojnikom, pomeni, da na\u0161a vera v ve\u010dno \u017eivljenje ni trdna.\u00ab
\nIz Manakare nas je vodila asfaltirana\u00a0 cesta vzdol\u017e obale Indijskega oceana\u00a0 proti jugu v kak\u0161nih 100 kilometrov oddaljeno mesto Farafangano, kjer je sede\u017e \u0161kofije in kjer deluje kot \u0161kofov namestnik na\u0161 misijonar Klemen \u0160tolcar doma z Bleda. Bil je vesel na\u0161ega obiska, pa tudi na\u0161ih daril, predvsem slastnih slovenskih salam, ki smo jih kar nekaj prinesli s seboj za na\u0161e misijonarje. Po ma\u0161i v stolnici sem mu pri skupni ve\u010derji zaupal, da sem \u010debelar in da bi rad naslednji dan obiskal kak\u0161no \u010debelarstvo, \u010de obstoja v okolici mesta. \u00bbNo, \u010debelarstev, kakr\u0161nih poznamo v Sloveniji tukaj ni\u00ab, mi je povedal, \u00bb vendar pa vam bom lahko pokazal nekaj, kar je s \u010debelami povezano. Zjutraj na vse zgodaj se bom \u0161e pred zajtrkom oglasil v hotelu in vas bom s svojim terencem odpeljal na de\u017eelo\u00ab. Re\u010deno, storjeno.\u00a0\u00a0ngg_shortcode_0_placeholder
\nKomaj se je zdanilo, \u017ee sva bila na katastrofalno slabi cesti, ki je vodila ven iz mesta. Moj voznik mi je povedal, da je zdaj su\u0161na sezona in da je cesta \u0161e kar prevozna, \u010deprav sva padala iz ene jame v drugo, ko pa pride monsunsko de\u017eevje, se spremeni v pravo blatno past.\u00a0\u00a0\u010cez pol ure cijazenja sva se ustavila \u00a0pred vhodom\"\"<\/a> velike pala\u010de v gradnji. \u00bbTo kar vidite, bo poletna rezidenca ministra za finance, razlog za najin obisk pa je pravzaprav ministrova \u017eena, ki si je vtepla v glavo, da je potrebno nekaj narediti za napredek \u010debelarstva v teh krajih, kjer je narava \u0161e zelo ohranjena. V ta namen je dala pripeljati iz glavnega mesta Antananariva nekaj 10 modernih LR panjev z za\u017ei\u010denimi satniki\u00ab, mi je povedal misijonar Klemen. Ministrove \u017eene sicer ni bilo doma, zato pa naju je sprejel hi\u0161nik, ki naju je odpeljal v notranjost nedograjene pala\u010de in nama v neki sobi\u00a0 pokazal panje. Ko sva ga vpra\u0161ala, kdo bo pou\u010deval doma\u010dine o tem, kako se \u010debelari v tistih modernih panjih, je dejal, da bo to on. In ko sva ga \u0161e vpra\u0161ala,kje ima svoje \u010debele, je dejal, da jih nima, da sam ni \u010debelar, \u00a0da pa teorijo dobro obvlada. Mol\u010de sva se \u00a0spogledala in kar hitro od\u0161la od tam. Spotoma mi je g. Klemen povedal, naj se ne \u010dudim preve\u010d temu, kar sem sli\u0161al, saj na dr\u017eavni \u0161oli\u00a0 u\u010dijo na primer franco\u0161\u010dino ljudje, ki znajo re\u010di po francosko komaj kaj ve\u010d kakor \u00bbbon jour\u00ab.
\nKak\u0161nih 5 kilometrov dalje sva le na\u0161la doma\u010dina, ki je imel ob hi\u0161i nekaj s \u010debelami naseljenih primitivnih panjev. Hitro sem opazil, da so te \u010debele nekoliko manj\u0161e od na\u0161ih, temne barve, vendar prav ni\u010d napadalne, skoraj nakam prestra\u0161ene so se mi zdele. Kar \u017edele so ob razpokah in me samo gledale. \"\"<\/a>Kasneje sem izvedel, da je njihovo latinsko ime Apis mellifera unicolor in da so endemi\u010dne, kakor je endemi\u010dnih skoraj 90% vseh \u017eivalskih vrst na otoku. To pomeni, da so se milijone let\u00a0 razvijale v popolni izolaciji, dale\u010d od vplivov zunanjega sveta in so zato seveda druga\u010dne od sorodnic v Evropi ali v Afriki.
\nPopoldne tistega dne smo v neposredni bli\u017eini Farafangane obiskali \u0161e misijon v\u00a0 Ambatoabi, \u00a0ki ga vodi\u00a0 slovenska misijonarka, sestra Marija Pavli\u0161i\u010d doma iz Semi\u010da v Beli krajini. Sestavni del njenega misijona je bolnica za gobavce, v kateri je bilo ob \u010dasu na\u0161ega obiska kak\u0161nih 40 bolnikov. Uradno gobavosti, ki je za dr\u017eavo sinonim zaostalosti, za vlado pa sramota, na Madagaskarju ni, v resnici pa vsake toliko \u010dasa sprejmejo v Ambatoabi na zdravljenje ljudi z znaki te nevarne bolezni. Na sre\u010do obstojajo danes odli\u010dna zdravila, s katerimi lahko ozdravijo vsakega bolnika. Tudi tak\u0161ne, pri katerih je bolezen \u017ee napredovala, seveda pa obstaja pri tem nevarnost, da bo morda bolnik izgubil prste na rokah ali nogah. Sestra Marija se zaveda, da potrebujejo njeni varovanci zdravo in pestro hrano, zato skupaj s svojimi pomo\u010dnicami posku\u0161a \u010dimve\u010d sadja in zelenjave ter celo ri\u017ea pridelati na lastni zemlji. Ena od sester doma\u010dink nam je celo pokazala, kako ro\u010dno opra\u0161uje cvetove vanilije, ker naravnih opra\u0161evalcev te, iz Mehike prine\u0161ene kulture, na Madagaskarju ni. Pridelava in prodaja vanilije pa predstavlja za misijon pomemben vir dohodka.
\nNaslednjega dne smo se odpravili proti Fianarantsoi. Ko smo se peljali skozi mesto, ki je drugo najve\u010dje na otoku, se je ena od na\u0161ih romaric spomnila, da deluje v tem mestu misijonarka, doma iz Razkri\u017eja, sestra Marjeta Zanjkovi\u010d. Toda kako jo najti, saj nismo imeli njenega naslova. Ustavili smo se v neki katoli\u0161ki \u0161oli in na\u0161 vodnik, sicer doma\u010din, je \u0161el na na\u0161o \u017eeljo iskat informacije \u00a0v pisarno ravnateljice\u00a0 \u0161ole. Vrnil se je z odgovorom: te sestre ni v na\u0161em mestu. Slu\u010dajno pa je pri\u0161el v tistem trenutku iz \u0161ole neki misijonar \u0161panskega rodu in nas vpra\u0161al, koga i\u0161\u010demo. In ko smo mu povedali koga, je pogledal v svoj seznam, telefoniral in nam \u010dez nekaj \"\"<\/a>trenutkov povedal, da je sestra Marjeta namestnica upraviteljice v salezijanskem misijonu Don Boska. Ker smo dobili \u0161e to\u010dno informacijo, kje je ta misijon, smo jo seveda hitro na\u0161li. Sestra Marjeta kar verejti ni mogla svojim o\u010dem, ko je zagledala 15 nenapovedanih Slovencev na svojem dvori\u0161\u010du. Toda hitro se je zna\u0161la. Z navdu\u0161enjem, ki je kar \u017earelo iz nje, nas je \u00a0popeljala na ogled \u0161olskih poslopij in nazadnje \u0161e na ogled najnovej\u0161e pridobitve: otro\u0161kega vrtca. \u00bb Prosim vas, fotografirajte ga in po\u0161ljite slike na Misijonsko sredi\u0161\u010de\u00ab, nas je prosila. \u00bbZgradile smo ga tako, da smo se zadol\u017eile, toda upamo, da bo naslednja trikraljevska akcija v Sloveniji uspe\u0161na \u00a0in bomo dobile te\u017eko pri\u010dakovani denar ter tako vrnile dolgove\u00ab. \u00a0Seveda smo ji obljubili, da bomo njeno \u017eeljo z veseljem izpolnili takoj, ko se vrnemo domov.
\nEden najlep\u0161ih dogodkov na na\u0161em romanju po Madagaskarju pa je bila slovensko\u00a0 – malga\u0161ka ma\u0161a v Ranohiri, mestu v bli\u017eini velikega narodnega parka Isalo, kjer rastejo zanimive endemi\u010dne rastline in kjer je \u017eivijo razli\u010dne vrste lemurjev \u2013 opicam podobnih primatov. Na robu mesta smo na\u0161li veliko, lepo katoli\u0161ko cerkev, posve\u010deno sv. Hieronimu, v njej pa \u017eupnika Philippa. Povedali smo mu, da smo Slovenci in da bi \u017eeleli imeti ma\u0161o v tej cerkvi, posve\u010deno svetniku, ki je bil verjetno rojen v na\u0161i domovini. Silno se nas je razveselil in nas vse takoj povabil v \u017eupni\u0161\u010de ter nam postregel s hladnim pivom in razli\u010dnimi sadnimi sokovi. \u00bbVeste, va\u0161emu rojaku Pedru Opeki se imam zahvaliti, da sem duhovnik. Moj o\u010de je bil Kitajec iz Kantona, mati pa Malga\u0161inja. Pedro nam je v\"\"<\/a> Akamasoi omogo\u010dil dostojno \u017eivljenje, meni pa \u0161tudij teologije in kasneje \u0161e dodatno petletno izpopolnjevanje v Parizu\u00ab, nam je povedal
\nKar dvakrta smo imeli slovensko ma\u0161o v Ranohiri, za tretji dan, nedeljo Kristusa Kralja, pa je \u017eupnik Philippe predlagal, da bi imeli skupno ma\u0161o z doma\u010dini. Zjutraj ob osmi uri je bila cerkev do zadnjega koti\u010dka nabito polna mladine in odraslih, lepo oble\u010denih in sijo\u010dih obrazov. Dogovorjeno je bilo, da bo imel pridigo soma\u0161evalec p. Lavrih v slovenskem jeziku, eden od nas romarjev jo bo prevajal v franco\u0161\u010dino, \u017eupnik pa iz franco\u0161\u010dine v malga\u0161\u010dino. In tako se je zgodilo.Doma\u010dini so ob smremljavi orgel, kitar in bobnov prepevali, da se je cerkev tresla, ob koncu pa smo skupaj zapeli \u0161e Lur\u0161ko pesem. Po kon\u010dani ma\u0161i, trajala je ve\u010d kakor dve uri, smo bili Slovenci spet povabljeni v \u017eupni\u0161\u010de, kjer nas je \u017eupnik Philippe pogostil \u0161e z raznovrstnimi pija\u010dami, sla\u0161\u010dicami in sadjem, nato pa vse bogato obdaril z malga\u0161kimi spominki. Prosil nas je, naj se ob povratku v domovino v njegovem imenu zahvalimo \u00a0Slovencem, ki tako nesebi\u010dno gmotno in moralno podpirajo svoje misijone na Madagaskarju ter preko njih pomagajo tudi malga\u0161kemu ljudstvu. Na\u0161e dru\u017eenje pa mu bo ostalo v trajnem spominu.
\nIn kaj naj povem za zaklju\u010dek na\u0161ega romanja po Madagaskarju. S pomo\u010djo odli\u010dne vodnice Ajde iz agencije Oskar smo 14 dni spoznavali de\u017eelo, naravne in kulturne zanimivosti, njene ljudi in njihove obi\u010daje ter odkrivali vzroke za njihovo bedo in zaostalost. Toda pika na i so bili na\u0161i obiski na slovenskih misijonih. Ne samo, da bi brez njih na\u0161e potovanje po otoku izgubilo karakter romanja, ampak brez osebnega pri\u010devanja na\u0161ih misijionark in misijonarjev bi ne spoznali globine malga\u0161kega \u010dustvovanja in razmi\u0161ljanja, predvsem pa ne bi dojeli veli\u010dine prispevka Slovencev za duhovni, moralni in gmotni napredek Malga\u0161ev. Zato smatram, da bodo\u00a0 v bodo\u010de vsa nadaljna potovanja v to nenavadno de\u017eelo bistveno osiroma\u0161ena, \u010de v programu udele\u017eencem potovanja ne bo na voljo obisk vsaj enega ali ali dveh slovenskih misijonov.
\nFranc \u0160ivic
\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Tiste dni v novembru je v Ljubljani de\u017eevalo kot za stavo, na Primorskem je pihala burja in v hribih je sne\u017eilo. Bolj pustega in neprijaznega vremena bi si ne mogli zamisliti. Pa \u0161e stavke so se napovedovale po slovenskih mestih. Odli\u010dna prilo\u017enost, da s skupino 15 prijateljev Svete de\u017eele pod duhovnim vodstvom p. Petra Lavriha in v organizaciji agencije Oskar iz Kranja zapustimo domovino in da se za nekaj \u010dasa preselimo v kraje \u00a0onstran ekvatorja, […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,7,240],"tags":[],"class_list":["post-13543","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-agencija-oskar","category-clani-pisejo","category-madagaskar"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t