Danes sem poln nekih melanholi\u010dnih misli. Mimogrede, moje ime je “Nanashi”. Ja, je le psevdonim in pomeni “nih\u010de” v Japon\u0161\u010dini. Lahko bi govoril, kako sem se imel lepo, kako sem do\u017eivljal vsako sekundo doslej neznanih in bizarnih situacij v dru\u017ebi najbolj\u0161e vodi\u010dke. To bi vse bilo \u0161e preve\u010d res.
\nNe. Tukaj sem zato, da opi\u0161em Indijo, kot so jo videli moj um, \u010dustva in instinkt (sposodil sem si teorijo \u017divljenja iz knjige “psi”, \u010de jo \u0161e niste prebrali, jo vro\u010de priporo\u010dam). Let kot let, v relativno prijetni, malenkost nerodni dru\u017ebi sopotnikov sem na letalu, nekje uro pred pristankom spil Jacka. V umu sem namre\u010d potoval sam, meditativno. Pristanek me je prizemljil. Nisem prepri\u010dan, \u010de sem vse videl tako kot naj bi. Niso me toliko zanimali \u010drni obrazi na letali\u0161\u010du in nimam posebnih preferenc v zvezi s poltjo. Mogo\u010de raje malo bolj zagorelo, zato ker sem sam relativno bel. Na ljudi sem vedno gledal kot enostavno – na ljudi.
\nPosu\u0161eno, rumeno-rjavo, vro\u010de okolje. Lepo zalita trata, na kateri hoja ni dovoljena in na kateri po tur\u0161ko sede\u010d v krogu pomenkujejo dr\u017eavne voja\u0161ke enote. Pri vsaki zamenjavi fokusa je slika delne zameglitve polna barv. Barv obla\u010dil, bitja srca z navdu\u0161enjem, ter me\u0161anje zvokov z meditativno mantra-glasbo v kombiju posve\u010denem Ganeshu, ki prepre\u010duje vse ovire. Bil sem na poti do svobode. Nisem “trip”-al.
\nPrisegam na spontanost, ampak spontanost ni \u017eivljenje brez dogovorov in urnikov. Je le \u017eivljenje v okviru lastne sedanjosti, v lastnih \u010dutenjskih okvirih danega trenutka. V kar spada tudi prihodnost in preteklost. Deja Vu in podobne spominske frustracije me vsaki\u010d \u0161e vedno pre\u0161inejo ob pogledu na slike potovanja po de\u017eeli svobode. Zakaj torej de\u017eela svobode? Ker sem tukaj do\u017eivljal najve\u010dje razdirajo\u010de kontraste in temelje \u010dlove\u0161kega razmi\u0161ljanja, duhovnosti, bole\u010dine in ljubezni.
\nTemplji, templji, templji… Mogo\u010dne stavbe kvazi duhovnosti, kjer \u017eal \u0161e vedno vlada takoimenovana ego-premo\u010d mo\u0161kega spola. Po pravici povedano so me stavbe o\u010darale, vendar vse prej kot impresionirale. Zakaj bi pisal o tem, ko pa za\u010dne\u0161 svoje do\u017eivetje samo nekaj korakov “off the beaten track”. Mo\u0161ki prijatelji se dr\u017eijo za roke. Mamica kopa svojega otroka na ulici, v malem plasti\u010dnem \u010debru. \u0160\u010durki, ki jih sicer noben ne mara se sprehajajo mimo stojnic v ozkih ulicah. Nikoli nisem razumel zakaj ne – pa\u010d ja, ni lepa \u017eival, ampak kdaj je pa \u017ee neposredno naredil komu kaj slabega – ravno tega pogovora se \u017eivo spomnim, ki sem ga imel z vodi\u010dko Ano M. – malo bolj budisti\u010dno usmerjena filozofija, karma, ki te lahko ugrizne v prihodnosti, \u010de brez sprejemanja in razumevanja pobija\u0161 “insekte”. Pes brez ene noge po\u010diva v senci, par metrov stran od njega pa okrogel Indijec pi\u0161e sms na nekem ponaredku od telefona najbr\u017e dejanski moderni tehnolo\u0161ki vi\u0161ek, zraven enormnega kupa zjutraj okoli petih pometenih smeti. Smetarska rik\u0161a na no\u017eni pogon na ovinku glavne ulice v mestu, velikem kot kak\u0161en center starej\u0161ega doma\u010dega mesta, kot na primer Ptuj ali pa Novo mesto. Na tem malem prostoru se veselo tla\u010di ve\u010d kot 35000 ljudi. Ko v Sloveniji poslu\u0161am prito\u017eevanja zaradi premajhnega parkirnega mesta pred hi\u0161o, se le sladko nasmejim in u\u017eivam v ti\u0161ini.
\nIz kje izvira modrost? Na internetu je modrost \u017ee to, \u010de se spomni\u0161 nekaj skrajno neumnega – in tega enostavno ne napi\u0161e\u0161. Modrost izvira iz izku\u0161enj in iz sprejemanja. Torej je Indija mati modrosti. Res je, po nekem \u010dasu se \u010dloveku globoko, ampak v trojici zavedanja, (um, \u010dustva in instinkt) v centru energije \u010dlove\u0161kega telesa zasidra nek dodaten \u010dut, kot bi sicer filozof poimenoval – \u010dlove\u0161kosti v pravem pomenu besede. Nek \u017ego\u010d ob\u010dutek v trenutku zbranosti in meditacije. To sem zares prvi\u010d do\u017eivel v Indiji – da sem uspe\u0161no in zbrano, v popolnem miru, v sebi za\u010dutil pravi ch’i.
\nPogovarjal sem se z nekim tujcem. Razlagal mi je kako imajo v ****** (ne spomnim se to\u010dnega kraja) celo univerzo duhovnosti in da po kon\u010danem \u0161tudiju celo dobi\u0161 neke vrste potrdilo, da sedaj si pa res duhoven. Kak\u0161en paradoks… Mogo\u010de celo prej oksimoron… Bistroumni nesmisel. kako lahko dobi\u0161 diplomo v ne\u010dem, kar se za\u010dne v tebi in kon\u010da v celem vesolju? Res je, v Indiji se ti v enem mesecu lahko naberejo celo\u017eivljenjske izku\u0161nje. Seveda je vse odvisno od lastne energije osebe in dojemanja.
\nLjudje so izredno prijazni. \u0160e v starosti obdr\u017eijo otro\u0161ko igrivost in vse barve sveta. Svet jim nikoli ne postane otopel. Premo\u010dni, k \u010dustvom usmerjeni vsakdanji dogodki. Mogo\u010de pa njih v bistvu od otro\u0161tva pustijo otopele. Ampak ko pogleda\u0161 sivemu bradatemu Indijcu v o\u010di, ne vidi\u0161 le provokacije, poskus natega, ali pa naveli\u010danost. Vidi\u0161 pravo igrivost. Velika je razlika med starim in mladim prebivalstvom. Mlado prebivalstvo je izrazito mlado na pogled, starej\u0161e prebivalstvo pa ima toliko gub verjetno kot izku\u0161enj. Te\u017eko opazi\u0161 prebivalstvo v na\u0161em svetu imenovano “srednjih let”. Hitro staranje je po mojem posledica gladkega zavra\u010danja energij iz okolice in preusmerjanja pozornosti na njihov izredno slikovit vsakdanji na\u010din \u017eivljenja. Izredno veliko preve\u010d materialnih ljudi ampak tudi najve\u010dja zgostitev zavajujo\u010de in tudi prave duhovnosti. Kaj pa je sploh prava duhovnost? Torej prava duhovnost je iskanje samega sebe v odnosu do iskanja in razkrojitve samega sebe v ne\u0161teto delcev energije celotnega vesolja na stopnji nedosegljivih zvezd. Napisal sem poeti\u010dno, ker prava duhovnost je ve\u010dna notranja pesem – v u\u0161esih.
\nMo\u010dno priporo\u010dam ju\u017eno Indijo – \u010deprav sem opisal zgolj kontraste. Tako tudi agencijo Oskar. Ne delim pohval, ker bi me agencija popeljala po duhovni poti. Ampak “sre\u010dno nenaklju\u010dje” je naneslo, da sem spoznal osebo, ki je prinesla ogromno k duhovnosti potovanja – vodi\u010dko. V ve\u010dini primerih bi rekel – pojdite v Indijo sami, vas pride dosti ceneje. Tokrat pa je moj pristop druga\u010den – priporo\u010dam potovanje s to agencijo.
\nNapisal sem kratko “zgodbo” in upam, da bo \u0161e veliko ljudi iskalo duhovnost in \u017eivljenje preko va\u0161e agencije.
\n(P.S. ni bolj\u0161ega ob\u010dutka, kot sredi vro\u010dine srkati slastno kokosovo “mleko” ali pa si v senci privo\u0161\u010diti masala \u010daj :-p)
\nNanashi<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Danes sem poln nekih melanholi\u010dnih misli. Mimogrede, moje ime je “Nanashi”. Ja, je le psevdonim in pomeni “nih\u010de” v Japon\u0161\u010dini. Lahko bi govoril, kako sem se imel lepo, kako sem do\u017eivljal vsako sekundo doslej neznanih in bizarnih situacij v dru\u017ebi najbolj\u0161e vodi\u010dke. To bi vse bilo \u0161e preve\u010d res. Ne. Tukaj sem zato, da opi\u0161em Indijo, kot so jo videli moj um, \u010dustva in instinkt (sposodil sem si teorijo \u017divljenja iz knjige “psi”, \u010de jo […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,7,170],"tags":[],"class_list":["post-13267","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-agencija-oskar","category-clani-pisejo","category-indija"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t