![\"Hudi\u010dev](\"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2009\/07\/hudicev-grad.jpg\")
<\/a>Bila je pozna pomlad. Travniki so ozeleneli, cvetlice so za\u010dele cveteti, bli\u017enji gri\u010dki so dobivali svojo pravo podobo. Narava se je pokazala v vsej svoji lepoti. V domovini je vladala harmonija, ljudje so bili zadovoljni s svojim vsakdanom. Bil je lep ve\u010deren prizor, oblaki na nebu so zarisali \u010dudovit son\u010dni zahod in ljudje so po\u010dasi odhajali k ve\u010dernemu po\u010ditku. Niti slutili niso, kaj se jim pribli\u017euje in kaj jim utegne skaliti miren vsakdan.
\n\u010crnih oblakov ni pono\u010di nih\u010de opazil. Kar na enkrat se je stemnilo in bilo je \u010drno, kot \u0161e nikoli doslej. Strele so za\u010dele \u0161vigati, vendar niso bile naravnih barv. Bilo je vse rde\u010de. Kot bi ogenj streljal iz zemlje. Grom pa ni bil znanih zvokov. \u010cez dolino se je razpotezal zloben bu\u010den smeh. Kot bi nekaj hotelo naznaniti, da je sam Hudi\u010d pri\u0161el na zemljo. In tako je bilo.
\nZ jutrom so ljudje z bli\u017enje vasi opazili velik kamnit grad, na pobo\u010dju, ki ga prej ni bilo. Vse se je zgodilo \u010dez no\u010d in ljudje so se za\u010deli spra\u0161evati in ugibati, kako je do tega pri\u0161lo. Dan za dnem so zbirali pogum, da bi obiskali gra\u0161\u010daka pri tem pa niso slutili, s kom imajo opravka.
\nNekega dne, so se trije najbolj modri in pogumni odlo\u010dili, da obi\u0161\u010dejo grad. \u0160e preden so pri\u0161li do vhoda, jih je zaustavila strela in zlove\u0161\u010di glas jih je povpra\u0161al po namenu obiska. Zahtevali so odgovore, vendar le-teh niso dobili. Namesto tega, je Hudi\u010d zahteval, da jim po\u0161ljejo dekle, ki bo imela zvezde v o\u010deh. \u010ce tega ne bodo storili, bodo zakleti za vse ve\u010dne \u010dase in njihova srca se bodo spremenila v kamen.
\nPo prihodu v vas so se odlo\u010dili, da mu bodo \u017ertvovali dekle po imenu Yildiz (Zvezda). Yildiz je vsak dan prihajala na Hudi\u010dev grad. In ker je bil Hudi\u010d zadovoljen z va\u0161kih izborom je dekli vsak dan bolj zaupal. Nekega dne pa ji je le zaupal namen svojega prihoda na zemljo.
\nDekle je s solzami v o\u010deh prihajala domov in nikomur ni upala povedati, komu slu\u017ei in kdo je lastnik gradu. Globoka \u017ealost ji je za\u010dela uga\u0161ati zvezde v njenih o\u010deh. Ni bilo ve\u010d sijaja in \u017eara v njenih o\u010deh. To je opazil tudi njen o\u010de, kateremu je naposled zaupala svojo \u017ealostno zgodbo. Sam zlodej je pri\u0161el na zemljo, da zaneti ogenj med ljudmi, prekine mirne trenutke in posuje bolezen po zemlji.
\nVa\u0161\u010dani so se ustra\u0161ili zlih namer in skovali na\u010drt, kako zlodeja uni\u010diti in pregnati iz zemlje.
\nNekega ve\u010dera, ko je Hudi\u010d zaspal, je bilo dekle \u0161e vedno na gradu. Zaupal ji je in niti slutil ni, kak\u0161ne namere ima Yildiz. Pritihotapila se je v njegovo mogo\u010dno spalnico in \u0161e zadnji pogled nanj ji je dal mo\u010d, da mu zada usodni udarec. Z vso mo\u010djo mu je zapi\u010dila kol v srce in s sekiro udarila po vratu. Prepolovila ga je, da sta bila um in srce lo\u010dena. Ob tem se je za\u010dela spro\u0161\u010dati zla sila, hrup je bil neznosen, rde\u010de strele so za\u010dele \u0161vigati vsepovprek po dolini. Hudi\u010d se je za\u010del umikati v svojo podzemno prostranstvo in zadal Yildiz zadnji udarec. Rde\u010da strela je tre\u0161\u010dila v njeno telo. Vsak delec njenega telesa se je spremenil v kamen, njena du\u0161a pa je odplavala visoko nad nebo…
\nZa njima je ostal le Hudi\u010dev grad obdan s kamenjem. Ob najbolj jasni no\u010di, pa \u0161e vedno svetijo na nebu zvezdice Yildizovih o\u010di.
\n