{"id":13166,"date":"2013-01-16T09:50:58","date_gmt":"2013-01-16T08:50:58","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=13166"},"modified":"2023-10-10T15:13:13","modified_gmt":"2023-10-10T13:13:13","slug":"ful-dobro-potovanje-po-egiptu-in-sinaju","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/ful-dobro-potovanje-po-egiptu-in-sinaju\/","title":{"rendered":"Ful dobro potovanje po Egiptu in Sinaju"},"content":{"rendered":"

 
\nPriznam, da sem krenila na pot s kepo v \u017eelodcu, pa ne zato, ker bi imela posebne strahove \u2013 preprosto iz nelagodja, ker moram potovati z agencijo, s kopico popolnih neznancev in ker se bom morala ravnati po zakoli\u010denem programu. Ne maram okvirjev in omejitev. Mnogo let \u017ee vneto potujem, a v ‘dru\u017einskem’ aran\u017emaju: eden od sinov, mo\u017e in jaz. Dobro funkcionira. Prepotovali smo de\u017eele Majev (Mehiko, Gvatemalo, Honduras, Belize), kraljestvo Inkov (Ekvador, Peru), skoraj celotno svilno pot (Turkmenistan, Uzbekistan, Tad\u017eikistan, Kirgizijo, Pakistan, Iran, Kitajsko), velik del severne Indije, Nepal, Butan, Maroko, Tur\u010dijo, Gr\u010dijo \u2026  No, \u010das je bil za Egipt<\/a>! Tokrat  z mo\u017eem, sestro in svakom + agencijo Oskar!<\/span><\/span><\/p>\n

Na sre\u010do  smo \u017ee na letali\u0161\u010du navezali dobre stike z Zdenkom in Vereno,  z veselim starej\u0161im parom in seveda z ‘na\u0161o Nino’, ki nam je postala nekak\u0161en svetilnik v megli: kamor ona, tja mi! O Nini mi je pripovedovala njena prijateljica, Lendav\u010danka Sara, moja nekdanja ‘mravljica’ iz osnovno\u0161olskih klopi. \u0160tiri leta sem ji bila razredni\u010darka. Pa sem rekla mo\u017eu: \u010ce je Nina pol tak\u0161na kot Sara, bo OK.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Veselo na pot. \u010cakanje v Istanbulu je bilo grozljivka. \u0160est ur. Starbuckova kava po 7 evrov, pivo po 6 evrov, mnogo \u010dikov na sicer prijetno zra\u010dni terasi za kadilce \u2026 predolgo, da bi moglo biti prijetno. V Kairu sredi no\u010di. Komaj zatisne\u0161 o\u010di, \u017ee zvoni telefon, da je treba sko\u010diti izpod rjuh. Gremo, jalla, jalla!<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

\"\"<\/a><\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Zunaj prometni kaos, smog, umazanija, smeti, gne\u010da, nadle\u017eni prodajalci. Bog pomagaj, saj je skoraj huje kot v Varanasiju, kjer se mora\u0161 prebijati  med svetimi kravami, bivoli, kupi nesnage, drenjajo\u010dimi se rik\u0161ami in hupajo\u010dimi kripami. A mi je bil Kairo v\u0161e\u010d: koptska \u010detrt, stare cerkve, Alabastrna mo\u0161eja na Citadeli, bazar Khan el Khalili, barantanje za vsako ceno, izdelava papirusa, osupljiv Egip\u010danski muzej, kjer me ob pogledu na Tutankamonovo posmrtno masko skoraj oblijejo solze \u2026<\/span><\/span><\/span>
\nTako kot na Machu Picchuju, kjer sem od vzhi\u010denja \u010disto otrpnila, skoraj omedlela.<\/span><\/span><\/span>
\nLjubim zgodovino. Moji doma\u010di pravijo, da obo\u017eujem kamenje; ve\u010dji in starej\u0161i ko je kup kamenja, bolj me obnori! Piramide, Sfinga \u2013 super! Mo\u010dno do\u017eivim  (v stilu potovanja TA Oskar) sre\u010danje s tiso\u010dletnimi kupi kamenja, \u010deprav me razlaga, da so vse to kamenje pripeljali do Gize po Nilu na lesenih felukah, ne prepri\u010da, kot ne verjamem, da so Inki za gradnjo Sachsayhuamana vlekli ve\u010d  desettonske balvane na kamnitih kroglah! Mislim, da ima prav D\u00e4niken, ki trdi, da so Zemljane v sivi davnini zagotovo obiskali vesoljci. Ko bog, da so! Kdor poleti nad linijami in liki v Nazci, za\u010dne verjeti v vesoljce.<\/span><\/span><\/span>
\nNo, prav pri kupih kamenja   nas premeteni trgovci po\u0161teno ogoljufajo: natrosijo nam neuporabne bankovce za 50 piastrov. Saj je Nina opozorila \u2026 a Egip\u010dani so bili od nekdaj znani kot prebrisani trgovci in goljufi. No ja!<\/span><\/span><\/span>
\nPred odhodom vlaka proti<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

\"egipt<\/a><\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Asuanu se spoprijateljim z Nino. Kar veliko si imava povedati. Fejst punca je, ni \u010dudno, da sta se s Saro na\u0161li. Vozimo se pa, kot da bi bil na\u0161 cilj konec sveta: od pol enajstih zve\u010der do pol dveh naslednji dan. Kruto. \u0160e dobro, da sem vajena vsega mogo\u010dega, vozila sem se tudi \u017ee 25 ur v mar\u0161rutki od Du\u0161anbeja do Horoga, stisnjena med vonjajo\u010da tuja telesa kot sardina \u2013 in pre\u017eivela.  Na sre\u010do je Asuan \u017earel v zlatem son\u010dnem siju, Nil je tekel moder kot pred dva tiso\u010d leti, bela jadra feluk so sijala na mirni gladini  velike reke in hotel je bil prav ljubek.  <\/span><\/span><\/span>
\nVeliko smo videli in spoznali. Prevzel me je Izidin tempelj na otoku File in do smrti mi bo \u017eal, ker nisem hotela vstati ob treh zjutraj, da bi \u0161la gledat Abu Simbel. Upokojenci imamo v na\u0161i asocialni dr\u017eavi bolj tanke denarnice in vsa ta dopla\u010dila so me kar pla\u0161ila. A treba se je znajti: od Osame sem kupila cedejko, na kateri je 95 krasnih fotk  Abu Simbela, pa se bom naslajala ob gledanju le-teh. seveda ni isto \u2013 jasno! Kot bi gledal ananas na Lidlovem reklamnem listu, namesto da bi ga jedel. No ja, vsega ne more\u0161 imeti. Tudi na Kitajskem mi je ‘ostal’ Xian in v Tur\u010diji Troja. Bog pomagaj.<\/span><\/span><\/span>
\nPotem me je zdelala \u0161e kamela: strgal se je jermen na sedlu in skoraj bi bila  strmoglavila na tla, da ni Nubijec prisko\u010dil na pomo\u010d. Potem sva jezdila v dvoje, oklepala sem se ga kot zadnje re\u0161ilne bilke. Tip pa je pognal zverino v galop in sva prigalopirala v nubijsko vas kot pu\u0161\u010davski \u0161ejk in  ugrabljena nevesta. Res sem mu bila hvale\u017ena \u2013 on pa kaj, prosi bak\u0161i\u0161! Pujs! Zelo me je razo\u010daral. Mo\u017eu vsega tega seveda nisem povedala, naj ostane skrivnost.<\/span><\/span><\/span>
\nLuksor je bil zakon! Skoraj me je vrglo, ko nas je Nina na silvestrovo \u0161okirala s tremi \"\"<\/a>tortami za tri jubilante: Tina je imela ‘majhen’ rojstni dan, Aleksander nekoliko vi\u0161ji, moj 60. pa je kar \u010dastitljiv, kajne?  Pa sem ravno zato hotela izginiti iz Lendave, da ne bi vsa \u017elahta in gomila prijateljic hodile v hi\u0161o z dobrimi \u017eeljami (in privo\u0161\u010dljivimi, pomenljivimi pogledi). Saj ni tragedija, let nikoli nisem tajila, a vendar me je mo\u010dno pogrelo v srcu. Res lepa gesta \u2013 hvala Oskar, hvala, Nina. Silvestrovali smo, da je bilo kar naporno. Najprej hud \u0161oping na bazar-ulici, nato vo\u017enja s ko\u010dijo po Luksorju, potem pa dru\u017eenje s pivom in rde\u010dim vinom. Ni slabo, egip\u010dansko vino namre\u010d. Pili smo Obelisk, ki se z na\u0161im ,doma pridelanim rde\u010dim vinom, seveda ne more kosati, a tam na balkonu v razko\u0161nem hotelu ob Nilu je krasno teklo po grlu. Od doma smo prinesli 4 litre doma\u010dega \u017eganja za dezinfekcijo, tako da smo bili za silvestrovanje odli\u010dno opremljeni.  Pogre\u0161ali smo le krepak polno\u010dni ognjemet in pokanje petard! Kako smo zavo\u017eeni!<\/span><\/span><\/span>
\n\u0160koda le, da smo hotel koristili le pet ur, kajti zelo zgodaj, \u0161e preden  je ‘zajodlal’ najbli\u017eji mujezin s svojega minareta, smo \u017ee leteli v Dolino kraljev. Zjutraj je bilo \u0161e znosno, ker je bilo hladno, ko pa je za\u010delo pripekati, so se pojavili znaki pre\u010dute no\u010di. In v najve\u010dji vro\u010dini smo se vlekli po strmini iz Doline kraljev do Ha\u010depsutinega templja. Imela sem ob\u010dutek, da bom ostala v Egiptu, na pragu slavnega templja. V sili bi me lahko kar tam polo\u017eili k zadnjemu po\u010ditku \u2026<\/span><\/span><\/span>
\nA resno \u2013 tempelj me je o\u010daral in zgodba o faraonki tudi. Mitologija je res nekaj prelepega. Raje imam sicer gr\u0161ko, ker tam bogovi niso kipci, ampak bolj \u010dlove\u0161ki in so mi bli\u017ee. A Ozirisova in Izidina, pa Horova in Hatorina in Tutankamonova  zgodba so me prevzele, ravno tako kot prigode teh, ki so nam vse te skrivnosti  razkrili: Carter, Belzoni, Champolion \u2026 <\/span><\/span><\/span>
\nSpet drvimo! Hurgada, letalo, \u0160arm el \u0160ejk, Sveta Katarina! Ljubi bog, ko se znajdemo sredi trde no\u010di v  naselju Kremen\u010dkovih, nas vr\u017ee! A Freda, Vilme in drugih iz bande ni nikjer. Je privid ali resnica? Mrzlo je, tudi borne sobice v kolibah Kremen\u010dkovih so jako mrzle. Najhuj\u0161i pa je oster vonj po naftalinu, ki ne mine vse do jutra. Pomislim na Nino, ki je \u0161la v svojo  hi\u0161ico z belimi okni. Gotovo je vesela, da lahko pre\u017eivi vsaj no\u010d pod svojo streho, in Lumpi je gotovo ves bla\u017een, da se je vrnila \u2026  Ve\u010derja ob enajstih. Jemo mi\u017ee, skoraj v snu. Potem pa nas spet opetnajsti nek kljukec \u2013 natakar. Prinese 4 skodelice \u010daja in ho\u010de zanje po 12 funtov. Nimamo drobi\u017ea, pa mu damo 6 evrov. In naslednje jutro ga sploh ni sram moledovati, naj mu namesto evrov damo funte, ker mu kovancev v banki ne menjajo. Nala\u0161\u010d ga ne sli\u0161imo. Goljuf presneti. <\/span><\/span><\/span>
\n\u010caka nas pu\u0161\u010dava! Bila sem  \u017ee v \u010crni \"\"<\/a>pu\u0161\u010davi (Karakum) v Turkmenistanu in Rde\u010di (Kizilkum) v Uzbekiji, tudi v Maroku v Sahari, tako da mi pu\u0161\u010dava ni ravno v navdih, a doma sem razmi\u0161ljala, da je vendar bolj smiselno izbrati kruzanje po pu\u0161\u010davi kot son\u010denje v Hurgadi. Mo\u017e in sestra sta se mo\u010dno strinjala z mojim izborom, \u010deprav nista slutila, da ju bo drago stalo. Sestra je  padla v depresijo, ker ni zmogla nadle\u017ene hoje po pu\u0161\u010davskem pesku (doma pa vsak dan prepe\u0161a\u010di vsaj pet kilometrov), vsa poklapana se je odrekla tudi vzponu na Mojzesovo goro (to sem jaz odmislila \u017ee doma!), mo\u017e Jo\u017ee pa od dveurne je\u017ee na kameli \u0161e danes ‘na okroglo’ hodi. Jaz sem bolj sede\u010d tip, \u010deprav ni dobro, seveda ne. A odkar sem v penziji, mi je dan resni\u010dno prekratek. Toliko aktivnosti sem si nakopala na glavo, da komaj zmorem. Veliko delam na ra\u010dunalniku, torej mi za pe\u0161a\u010denje preprosto ne ostane  \u010dasa.<\/span><\/span><\/span>
\nNo\u010d v pu\u0161\u010davi je bila pravlji\u010dna: milijoni zvezd, debela luna, ki ti ne da spati, oster veter, ki brije po licih. Domi\u0161ljija dela s polno paro. Ne vem, \u010de sem spala kaj ve\u010d kot uro-dve. Narava je pravo pomirjevalo, o\u010di\u0161\u010devalec du\u0161e. U\u017eivala sem, pre\u0161tevala zvezdice, iskala znana ozvezdja in sanjarila o tem, kaj vse \u0161e bo. Super. Ko smo v Turkmenistanu no\u010dili sredi \u010crne pu\u0161\u010dave ob ognjenih kraterjih, je bilo druga\u010de. Imeli smo \u0161otore, kuharja Sergeja, ki je samo nam trem pekel \u0161a\u0161lik in dimovko, gobezdal oslarije, potem smo obilno ve\u010derjo zalili z vodko in po tistem nisem videla nobene zvezde niti debele lune ne. S sinom sva no\u010dila tudi v pu\u0161\u010davi v Pamirju v Tad\u017eikistanu \u2013 takrat v jurti, sama, samcata. Velika jurta je bila varno zavetje, v spalki si pa nekako izpostavljen naravnim silam. Ali te pomirijo ali vznemirijo! Mene so prijetno pomirile \u2026<\/span><\/span><\/span>
\nPa Dahab! Rde\u010de morje, palme, toplo sonce. Gremo v vodo! Dva krasna dneva za po\u010ditek. Hotelske ko\u010de, bolje re\u010deno ‘kurniki’, so tako tesne, da mora eden sedeti na stopnicah, drugi pa lahko na postelji. Nimava nobenega stola. Enega naslednje jutro ukradeva iz prireditvenega \u0161otora v bli\u017eini. Toliko, da lahko sedem, odprem ra\u010dunalnik in zapi\u0161em dogodke minulega dne. A morje je pravi balzam za telo, dobra hrana, \u0161umenje toplega vetra pa najbolj\u0161a sladica po kosilu \u2026 res prijetno.<\/span><\/span><\/span>
\n\u0160koda, da se vra\u010damo. Prehitro je minilo. Spozna\u0161 ljudi, izmenja\u0161 izku\u0161nje, zdi se, da si bogatej\u0161i. Saj si, v mnogo pogledih. Z nekaterimi sopotniki bom gotovo ohranila stike, z Nino sem zmenjena, da mi bo pregledala potopisne zapise, ki jih nameravam objaviti v popotni\u0161kih revijah in \u010dasopisih, Zdenko in Verena nas bosta kmalu obiskala v Lendavi \u2026<\/span><\/span><\/span>
\nTako. Bilo je res ful dobro potovanje po Egiptu in Sinaju.<\/span><\/span><\/span>
\nFOTO IN TEXT: OLGA PAU\u0160I\u010c<\/span><\/span>
\nngg_shortcode_0_placeholder<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

  Priznam, da sem krenila na pot s kepo v \u017eelodcu, pa ne zato, ker bi imela posebne strahove \u2013 preprosto iz nelagodja, ker moram potovati z agencijo, s kopico popolnih neznancev in ker se bom morala ravnati po zakoli\u010denem programu. Ne maram okvirjev in omejitev. Mnogo let \u017ee vneto potujem, a v ‘dru\u017einskem’ aran\u017emaju: eden od sinov, mo\u017e in jaz. Dobro funkcionira. Prepotovali smo de\u017eele Majev (Mehiko, Gvatemalo, Honduras, Belize), kraljestvo Inkov (Ekvador, Peru), […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,7,15],"tags":[],"class_list":["post-13166","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-agencija-oskar","category-clani-pisejo","category-egipt"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t