{"id":1290,"date":"2009-07-15T08:02:59","date_gmt":"2009-07-15T07:02:59","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=1290"},"modified":"2009-07-15T08:02:59","modified_gmt":"2009-07-15T07:02:59","slug":"sri-lanka-budina-solza-v-indijskem-oceanu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/sri-lanka-budina-solza-v-indijskem-oceanu\/","title":{"rendered":"\u0160rilanka – Budina solza v indijskem oceanu!"},"content":{"rendered":"

Pi\u0161e sopotnica: Marinka Vehar<\/strong><\/p>\n

Seveda do\u017eiveta \u0160rilanka<\/a>, do\u017eiveta ‘v nulo’, kot bi rekel na\u0161 Jure. Ne vem, kaj to to\u010dno pomeni \u2013 nekaj okroglega, popolnega, neomejenega prav gotovo! Pot do tja in nazaj so popestrili postanki v Istanbulu (kar dvakrat!) in v Ammanu nazajgrede. Tako da nismo preve\u010d hitro sko\u010dili iz toplega morja in tropske klime v na\u0161 mrzli vsakdan…<\/p>\n

Prvi stik z novo de\u017eelo
\n<\/em><\/strong>
\nNepozaben topel sprejem \u017ee v Colombu na letali\u0161\u010du, ki se je nadgrajeval sleherni dan tudi v avtobusu z dobro voljo in pozitivno energijo na\u0161e mlade vodi\u010dke Ajde, pa s prijaznimi lokalnim vodi\u010dem Mahom, \u0161oferjem in njegovim pomo\u010dnikom Douglasom, \"\"<\/a>ki nam je vsako jutro nabral ro\u017eice, ki so skrbeli za na\u0161e varno potovanje po tej nenavadno zeleni de\u017eeli. Kljub \u0161tevilnim umetnim jezerom, namakalnim napravam izpred 2000 let, ki so zeleni pokrajini pridali sve\u017e videz in skoraj alpsko do\u017eivljanje tam nekoliko bolj visoko, ni bilo nobenega boja s komarji. Edini, ki sem jih zagledala v velikem \u0161tevilu, so le\u017eali mrtvi na povr\u0161ini hotelskega bazena v Anuradhapuri! Hotelski uslu\u017ebenec jih je z mre\u017eico pridno pobiral, sama pa sem se jim izognila s pospe\u0161enim plavanjem. Zmahani po treh dolgih poletih smo se resni\u010dno razveselili velikega \u0161opa banan, tistih z okusom limete in malo manj\u0161ih, ko jih je Douglas razdeljeval po avtobusu. \u0160e nikoli se nisem z bananami tako nabasala, lakota in \u017eeja sta povsem izginili. Prvi postanek je prinesel nova presene\u010denja \u2013 nasade manga in kokosovih orehov, pripravljenih za poseben napitek doma\u010dinov \u2013 toddy. Mladeni\u010di plezajo s pomo\u010djo visoko napetih \u017eic med drevesi do sladkih sade\u017eev, jih obre\u017eejo in naslonijo na posebne posode, v katero tako pono\u010di pricurlja sladek sok, ki na zraku hitro fermentira v bolj kiselkast alkoholni napitek. Nekaj podobnega kot perujska koruzna ‘\u010di\u010da’. Veliko ga je potrebno spiti za bolj\u0161e po\u010dutje…, kar pa nam ni bilo potrebno, saj je na\u0161a radovednost in veselje nad odkrivanjem novega premagala zaspanost, k \u010demer pa je gotovo pomagala tudi zelo luknjasta cesta. \u017de sem pomislila, da bi menjala svojo avtobusno razko\u0161je na zadnjem delu, a je bilo v naslednjih dneh precej bolje. Avtocest res ni, je pa v glavnem asfalt in seveda vo\u017enja po levi in prehitevanje po desni, pa \u0161e kak\u0161na krava na cesti, ki ima v tej budisti\u010dni de\u017eeli vsekakor prednost!<\/p>\n

Postanek na tr\u017enici s sadjem in ribami je bilo pravcato odkritje. Poceni in okusno tropsko sadje, narezano po \u017eelji! Medtem je ribja tr\u017enica \u017ee dale\u010d zaudarjala, kar pa doma\u010dinov ne moti pri veselem nakupovanju najrazli\u010dnej\u0161ih rib, od majhnih do ogromnih. \u0160rilan\u010danov je kar veliko, \u010de pomislim, da je de\u017eela velika za tri Slovenije, prebivalcev pa je za ve\u010d kot deset Slovenij! Neko\u010d je bila del Indije, pripeta pa je \u0161e zdaj nanjo z majhnimi sipinami in otoki, imenovanimi Adamov most, pa seveda z neizbrisnim zgodovinskim in verskim izro\u010dilom \u2013 hinduizmom! Kljub svarilom o nevarnih Tamilskih tigrih se nisem po\u010dutila nikjer ogro\u017eeno, prav nasprotno, sprejeta z nasmehom in prijazno radovednostjo. Spori s med Tamilci in Sinhalci, ki se vle\u010dejo \u017ee iz 3.stoletja pr.n.\u0161t., v novej\u0161i zgodovini pa od osamosvojitve izpod angle\u0161ke vlade leta\u00a0 1948, so dobesedno ohromili turizem, ki ga je pred nekaj leti poru\u0161ilo tudi divjanje morja \u2013 cunami. Da je de\u017eela tudi zgodovinsko zanimiva, nam je prikazalo na\u0161e naslednje potepanje po t.im. ‘zlatem trikotniku’.<\/div>\n
<\/div>\n
Zlati trikotnik
\n<\/em><\/strong><\/div>\n
Imenovan tudi kulturni trikotnik v osrednjem ni\u017eavju De\u017eele kraljev, saj zajema najstarej\u0161e 1500 let stare namakalne civilizacije s sredi\u0161\u010dem v Anuradhapurni, srednjeve\u0161ko prestolnico Polonnaruwo in v osrednjem vi\u0161avju novej\u0161i Kandy, ki je po 300-letni prestolnici sinhalskega kraljestva padel v roke Angle\u017eem. Lotili smo se vseh treh prestolnic lepo po vrsti in jim vmes dodali \u0161e nekaj izjemnih kulturnih spomenikov \u2013 budisti\u010dnih templjev znotraj tega trikotnika.<\/div>\n

Anuradhapurna,<\/strong> starodavna prestolnica, nas je pri\u010dakala \u017ee popoldan s takoj\u0161njim vzponom po 500 stopnicah na vzpetino Mihinitale \u2013 romarsko sredi\u0161\u010de, kjer se za\u010denja zgodovina \u0161rilan\u0161kega budizma. Indijski misijonar Mahinda je na tem hribu po nenavadnem sre\u010danju tedanjemu kralju, ki je zasledoval divjad, sporo\u010dil budizem in ga uspel spreobrniti. \"\"<\/a>Po 50 letih se je budizem na \u0160riLanki mo\u010dno prijel, medtem ko je v izvorni Indiji slabel. Ker smo bili na vzpetini edini turisti, so nas mno\u017ei\u010dno oblegali doma\u010di spremljevalci in prodajalci spominkov. \u0160e posebno eden z razbrazdanim obrazom je bil naravnost oduren, ko mi je hotel pomagati po stopnicah in mi iz nekega cveta celo naredil prstan! Prilagodil se je potrebam redkega turizma, kar mi je tudi nazadnje zaupal. Niso mi bili v\u0161e\u010d v svoji vsiljivosti, raje sem se zagledala v prijazne opice na bli\u017enjem drevju. Sicer pa so posebnost tega kraja pagode, ali dagobe, ali stupe, ki ponavadi nosijo pod vr\u0161no kupolo kak\u0161no dragocenost \u2013 tako kot Thuparama Budovo klju\u010dnico. Najve\u010dja Ruvenwelli, zgrajena pred 2.200 leti, meri 90 m v premeru in je visoka 55 m. Celo najstarej\u0161e drevo Bodhi, pod katerim je Buda do\u017eivel razsvetljenje, ima tu svoj poganjek in je najsvetej\u0161e drevo na \u0160riLanki, zato tudi primerno varovano. Tudi Mese\u010dev kamen pri vstopu v sveti\u0161\u010de ima svoje sporo\u010dilo \u2013 ko \u017ee pred samim vhodom o\u010disti obiskovalca \u017eelja in mu poka\u017ee duhovno pot od samsare (ve\u010dnega kroga \u017eivljenja, smrti in rojstev) do nirvane, kar predstavljajo tudi za\u0161iljeni vrhovi pagod. A vsi ti ogledi prvega dne so odbrzeli mimo kot v sanjah, kar se je tudi nadaljevalo v naslednjem dnevu ob \u0161tevilnih Budah v paranirvani, v stanju globoke meditacije, tik pred dose\u017eeno nirvano. So Bude tudi v nas prebudile neko drugo energijo, zaznavo \u010dasa? Budov nauk mi je blizu, kot od nekdaj \u017ee znan. Ko sem pred ve\u010d kot dvajsetimi leti prebrala njegov \u017eivljenjepis in se poenotila z resnicami, ki so pisane na ko\u017eo slehernemu, \u010de naj \u017eivi po\u0161teno do sebe in drugih. Ni vsemogo\u010dnega boga, ki te popelje v nebesa, tja se mora\u0161 povzpeti sam! \u017divljenje je trpljenje \u2013 tako se za\u010denjajo mnoge novodobne knjige za duhovno prebujanje! In \u0161e res je tako \u2013 v izogib trpljenju pa je veliko zdravil, ki jih vsak presku\u0161a na svoji ko\u017ei, \u010de se seveda upa, \u010de se ne pomiluje in tola\u017ei na napa\u010den na\u010din. Ve\u010d kot pol \u017eivljenja tega nisem vedela in trpela, ne da bi vedela, zakaj. A pot iz tega ni lahka, ni kratka, a je zanimiva, ko pove\u017ee\u0161 vse niti skupaj. In razume\u0161. In veselo sporo\u010di\u0161 naprej z odprtimi rokami, o\u010dmi in srcem.<\/p>\n

Polonnaruwa <\/strong>je srednjeve\u0161ka prestolnica, ki so jo prav tako kot Anuradhapuro na\u0161li povsem preraslo z drevjem. Najbolj je blestela v 12.stoletju in je prava me\u0161anica budisti\u010dne sinhalske in hindujske tamilske umetnosti. Zavarovana je z obrambnim zidom na eni strani in velikim umetnim jezom, imenovanim kar Parakrambahovo morje, po tedanjem velikem monarhu. Na\u017ealost se je vreme\u00a0 obrnilo na de\u017e, sicer topel za pod noge, ki so morale biti pri templjih vedno bose, a mote\u010d pri pogledih na veli\u010dastne ostanke svetega \u0161tirikotnika s templjema, kjer so neko\u010d hranili Budin zob. Notranjost manj\u0161ega hindujskega sveti\u0161\u010da je razkrila, zakaj je ta tempelj tako pomemben neplodnim parom \u2013 saj je na sredini prikazano najbolj potrebno orodje za spo\u010detje, mo\u0161ki in \u017eenski spolni organ!! To sem si pa res dobro zapomnila, ker nas je Ajda poslala tja, da sami razi\u0161\u010demo…Tudi Gal Vihara je nepozabno sveti\u0161\u010de treh Bud, vklesanih iz granitne skale. Hoja po mokrem skalovju pa le ni bila primerna za vsako ravnote\u017eje, tudi za ceno lep\u0161ega posnetka ne!<\/p>\n

Sigiriya \u2013 Levja skala \"\"<\/a><\/strong>je eden najlep\u0161ih pogledov in do\u017eivetih vzponov po drzno speljanih 1200 stopnicah na tem potovanju. Predpriprava na Adamov vrh, ki je \u0161tirikrat dalj\u0161i in na katerega sem v naslednjih dneh ve\u010dkrat zaskrbljeno pomislila… Ne le pogled z vrha, na katerem je bila v 5.st.n.\u0161t. osemnajst let celo prestolnica, na katero se je umaknil princ Ka\u0161jap, potem ko je umoril svojega o\u010deta, tudi lepo ohranjene freske ‘Lepotice iz Sigiriya’ na enem od stopni\u0161\u010d, ki vodijo na vrh, je bilo vredno na\u0161ega ob\u010dudovanja.\u00a0 Malopridnega princa je doletela zaslu\u017eena kazen, a \u0161e po petnajstih stoletjih ostajajo njegovi dose\u017eki neverjetni, tako v \u017eivo skalo vklesane stopnice, galerija fresk, bazeni na vrhu pe\u010dine.<\/p>\n

Tudi najve\u010dji jamski tempelj Dambulla <\/strong>nas je pri\u010dakal s \u0161tevilnimi stopnicami, ki so nas pripeljale do petih jam s freskami in kipi verskih podob \u2013 tako\u00a0 Bude kot starej\u0161ih hindujskih bogov. Mimo zlatega templja so nas spremljalie tudi opice, ki jih je v ta namen postavljeni \u010duvaj odganjal s fra\u010do. Zanimiv pogled na ko\u0161aro\u00a0 s strupeno kobro, je hipoma izginil, ko je lastnik kobro pokril, ker se pa\u010d nismo ustavili, da bi si ogledali, kako se bo kobrina glava zazibala v transu!<\/p>\n

Preostal nam je le \u0161e ju\u017eni kot na\u0161ega ‘zlatega trikotnika’\u00a0 Kandy<\/strong>, ki je kakih tristo let predstavljal prestolnico sinhalskega kraljestva, vse do prihoda Angle\u017eev leta 1815. Nekje sem prebrala, da je res ‘candy’- bonbon\u010dek! Tr\u017enica sama je seveda dale\u010d od sladkor\u010dka, ker vlada v njej velika gne\u010da in prava zme\u0161njava pridelkov in tekstila. Vtis popravi \u0161ele slikovito umetno jezero z obalnimi hoteli in vilami, ter seveda\u00a0 kraljeva pala\u010da s templjem in relikvijo Budinega zoba, ki se je sem preselil iz prej\u0161njih prestolnic. Je tako dobro zavarovan, da se ga sploh ne more videti. Pa je res tam? Velika gne\u010da pred tem svetim prostorom ni dovolila ne prostora in ne \u017eelje po nadaljnjem premi\u0161ljevanju. Ga pa v avgustu prinesejo na svetlo \u2013 v najve\u010dji budisti\u010dni procesiji Esala Perahera!<\/p>\n

V bli\u017enji Peradenyi,<\/strong> kjer je tudi univerzitetno mesto,\u00a0 je velik in lepo urejen botani\u010dni vrt z najve\u010djim drevesom na svetu, pa z bolj klavrnim dreve\u0161\u010dkom na\u0161ega nekdanjega mar\u0161ala Tita v spominskem parku, ki ga je tja posadil v znak prijateljstva \u017ee davnega leta 1959. Prav tako zanimivo je slonje zato\u010di\u0161\u010de v Pinavelli<\/strong>, ki gosti zapu\u0161\u010dene in po\u0161kodovane \u017eivali. Mo\u017eno je po stekleni\u010dki nahraniti slon\u010dka, bolj prijetno pa jih je opazovati v \u0161iroki reki, kamor jih pripeljejo na kopanje dvakrat dnevno. Z neverjetno proizvodnjo papirja iz slonjih iztrebkov so popestrili nakupovalno mrzlico, saj so bele\u017eke, zvezki, albumi nadvse primerno darilo. Moja vnukinja je sicer zavihala nos, ko sem ji povedala, iz \u010desa je to narejeno. Najbr\u017e bo njena bele\u017eka ostala\u00a0 zavita v celofan.<\/p>\n

Kittulgala<\/em><\/strong> \u00a0in Adamov vrh<\/em><\/strong><\/p>\n


\n<\/em><\/strong>Zgodovinski ogledi so za nami, za\u010denja se pravo ‘do\u017eiveto’ popotovanje. Kittulgala <\/strong>je za ta namen nadvse primerna napol zapu\u0161\u010dena, od turizma skoraj povsem odrezana d\u017eungelska vas, ob dero\u010di reki, ki vabi na rafting. Mene je namesto na raft zvabila med valove, iz katerih sem komaj u\u0161la! Tik ob reki sem se pono\u010di soo\u010dila spanjem skoraj na prostem, sicer pod posteljno mre\u017eo, ki pa mi v prepi\u0161ni kolibi ni ponudila nobenega zavetja. Saj \u0161e komarji ne marajo prepiha! S pomo\u010djo baterije sem uspela izbrskati s prepolnega kov\u010dka vsaj nogavice in jakno. Potem sem \u0161tela ure do jutra, do belega dne, ki je tudi tu dolg samo dvanajst ur, od \u0161estih \"\"<\/a>zjutraj do \u0161estih zve\u010der. Kopanje na\u00a0 nekoliko \u0161ir\u0161em delu reke med doma\u010dini mi je pribli\u017ealo njihove kopalne navade, saj so se namilili in oprali od nog do glave! Tudi ri\u017e in curry so v glavnem imeli s seboj, v oskrbi starej\u0161ih \u017eensk, najbr\u017e mater ali babic. Pa \u0161e muziko za ples med bli\u017enjim grmovjem. Res veselo, tako zelo veselo, da kljub prijaznim vabilom, naj se jim pridru\u017eim, nisem ostala na obali dolgo. Pobegnila sem v vsakdan, na travo pred bli\u017enjim hotelom, od koder sem lahko poslu\u0161ala samo reko in \u010debljanje ptic. Popoldanski sprehod do predzgodovinskih ostankov civilizacije Balangoda je bilo eno samo sre\u010devanje s Tamilci, njihovim praznikom in slikovitimi prebivali\u0161\u010di. Otroci zavidljive \u010dokoladne barve so nas pozdravljali na cesti in se veselili drobnih daril. Malo ve\u010dji so na dvori\u0161\u010du igrali kriket, ki je tu narodni \u0161port. Le zakaj nas tuk-tuki niso peljali tudi domov, sem se spra\u0161evala. Zdaj vem \u2013 rabili smo trening pred najve\u010djim podvigom po 4.800 stopnicah naslednjega dne, naskokom na Adamov vrh!<\/p>\n

Adamov vrh, <\/strong>lahko bi se imenoval tudi Budin, Kri\u0161nin, Alahov, kajti vsak \u0160rilan\u010dan vidi na njegovem vrhu odtis pomembnega stopala. Sicer pa je\u00a0 imenovan tudi Sri Pada \u2013 ali blagoslovljena noga! Je najve\u010dja romarska bo\u017eja pot po 4.800 stopnicah do 2.243 m visokega vrha, markantnega sto\u017eca, ki sem ga \u017ee dan poprej ujela v objektiv iz precej\u0161nje razdalje. Odlo\u010ditev, da se nanj povzpnem, je padla v slonjem zato\u010di\u0161\u010du, saj sem poslala domov razglednico tega \u0161e nepremaganega in strah vzbujajo\u010dega o\u010daka s pripombo, da bo v najslednjih dneh zagotovo na vrsti. In ker obljubo vedno dr\u017eim, sem se tudi tokrat odlo\u010dila iti do za\u010drtanega cilja. Po strmih, neenakomernih stopnicah, ponekod \u017ee na novo postavljenih, ob sre\u010devanju s ponudbami tako duhovnih kot telesnih dobrin, le brez spodobnega WC-ja, sem po treh urah dosegla ve\u010dino ‘na\u0161ih’, ki so bili \u017ee tam. Dvanajst vseh skupaj. Bila sem tako zaposlena s preobla\u010denjem prepotene majice, z zapenjanjem vetrovke, s\u00a0 sezuvanjem pred vstopom v sveti\u0161\u010de in fotografiranjem, da sem enostavno pozabila poiskati Budin odtis stopala! Se bom morala \u0161e kdaj vrniti? Zakaj pa ne? Znane stvari so mnogo la\u017eje, odlo\u010ditve hitrej\u0161e! Pot navzdol je bila bolj prijetna, a mnogo bolj previdna, saj je v somraku in kasnej\u0161i temi kljub osvetljeni poti (je namre\u010d obdobje mno\u017ei\u010dnega romanja na vrh!) vse prej kot enostavna. Z Ajdo sva sre\u010devali mnoge, ki so se podajali na vrh v pri\u010dakovanju son\u010dnega vzhoda, pa tiste, ki so si \u017eeleli le pogovora in kak\u0161ne slike z mojo mlaj\u0161o spremljevalko. Jaz sem bila zanimiva le kot ‘njena mama’… Pa tako zelo dobro in mlado sem se po\u010dutila po tem kratkem dose\u017eku,\u00a0 kot da ne bi bilo na mojem hrbtu \u017ee skoraj sedem kri\u017eev!<\/div>\n
<\/div>\n
Nuwara Eliya, Ella in Yalla<\/em><\/strong><\/div>\n

\n<\/em><\/strong>Dan brez ve\u010djih naporov, zato pa ni\u010d manj lepih razgledov po vi\u0161inski pokrajini s slapovi, nasadi \u010daja, dokler se pred nami ni pokazalo veliko lepo obdelanih njivih, brez vsakega plevela, na katerih so se pokon\u010dno bohotile \u010debule, pori, \u010desen, glavnate solate, koren\u010dki, peter\u0161ilj, pa tudi jagode in gomoljnice. Res pravi vrtnarski \u010dude\u017e na ‘strehi’ \u0160riLanke, imenovan tudi ‘Mala Anglija’, okoli najvi\u0161je le\u017ee\u010dega mesta Nuwara Eliya, <\/strong>1884 m, pod vzno\u017ejem najvi\u0161je \u0161rilan\u0161ke gore Pidurutalagale, 2.524 m, ki pa se po videzu nikakor ne more primerjati z Adamovim vrhom \u2013 saj ne raste iz tiso\u010d metrov ni\u017ejega podstavka! Mesto z velikim golf igri\u0161\u010dem, hipodromom, ter viktorijanski in tudorski stil po\u010ditni\u0161kih rezidenc pri\u010da o angle\u0161kem duhu, ki je \u0161e pred nekaj desetletji vladal tu okoli. Jezera kot v Lake Districtu, ljubezen do konj, golfa, lepo urejenih vrtov, parkov \u2013 vse to je tu na enem mestu. Prav ni\u010d angle\u0161ke pa niso kramarske stojnice v sredi\u0161\u010du mesta \u2013 bazar s \u0161portnimi izdelki znanih mark \u0161rilan\u0161ke proizvodnje, prine\u0161enimi s Colomba in zelo poceni. Kupila sem dve lahki vetrovki, ki bodo morale po\u010dakati na toplej\u0161e vetrove. Cena je res nesramno nizka, mislim da sem za vsako pla\u010dala po 800 \u0161rilan\u0161kih rupij, kar je okoli 5 evrov.<\/div>\n
<\/div>\n
Ella <\/strong>je poleg Kandyja edino ime mesta na na\u0161i poti, ki gre zlahka v slovensko uho. Manj\u0161e naselje, a povezano z Nuwaro Eliyo in Colombom tudi po \u017eelezni cesti. \"\"<\/a>Triurna vo\u017enja v prepolnem vlaku je bila del na\u0161e ‘do\u017eivete’ \u0160riLanke. \u017de na peronu v Nuwari Eliyi, kjer smo dolgo \u010dakali, medtem nas je na nasprotni strani \u017eelezni\u0161kih tirov spremljalo budno oko na\u0161ega avtobusa, za primer, \u010de se ne bi uspeli vkrcati, je bilo na pretek zanimivih sre\u010danj. Tamilske dru\u017eine z neverjetno lepimi otro\u010di\u010dki, oble\u010denimi v angle\u0161ko govore\u010da obla\u010dila, so z zanimanjem spremljale na\u0161e fotografiranje in se z veseljem ogledovale v majhnih ekranih na fotoaparatu. Ko je vlak prisopihal, smo urno sko\u010dili nanj in se uspeli posesti. Najbolj \u010dudno je bilo, da so mladeni\u010di lahko stali pri odprtih vratih in se le z eno roko dr\u017eali za kljuko, tako da so dobesedno viseli iz vlaka, ki je vijugal med gozdovi in skozi \u0161tevilne tunele. V tunelih pa vre\u0161\u010danje, kot na loopingih v luna parku! V Elli sem si privo\u0161\u010dila ayurvedsko masa\u017eo<\/strong> v nastajajo\u010dem masa\u017enem centru ob va\u0161ki poti, kjer so nas najprej s pomo\u010djo pulsa in nekaj vpra\u0161anj razvrstili v prevladajo\u010do ‘do\u0161o’ – vato, pitto ali kapho! Meni so dodelili vato in me opremili z zapisi sadja in zelenjave, ki naj bi mi koristilo in tistimi, ki jih naj ne bi u\u017eivala. \u017divim torej zelo narobe, saj imam zelo rada surova jabolka, tista kuhana pa precej manj. Ni\u010desar pa ni bilo napisanega o pija\u010di in ostali hrani, o ma\u0161\u010dobah, beljakovinah, vrstah mesa, \u010de ga sploh \u0161e lahko jem. Se vidi, da je klinika\u00a0 bolj v povojih. Zato pa imajo veliko maserjev, tudi mo\u0161kih in tako imenovano parno in navadno savno. Moj mo\u0161ki maser Sawantha me je neprestano spra\u0161eval le, \u010de je preve\u010d ‘hard’ (mo\u010den ali trd!), saj o\u010ditno kaj ve\u010d angle\u0161\u010dine ni znal. Razen \u0161tevilk, seveda, ko je pri\u010dakoval veliko napitnino. Parna kopel je bila lesena truga, s katere je gledala le glava, in moj obraz je bil dele\u017een debele plati rjave pomade, medtem ko se je telo ogrevalo nad plinskimi gorilniki. Po desetih minutah, ko seveda ni bilo preve\u010d ‘hot’ (vro\u010de), me je zaprl za naslednjih deset minut v glinen iglu, v katerem sta bili sklju\u010deni \u017ee dve sotrpinki. Mislim, da je minute kar od\u0161teval, saj je \u010dakal pred vrati, da me bo pravi \u010das odre\u0161il. Masko z obraza sem morala umiti sama, tisto olje na telesu pa se je vpijalo \u0161e naslednji dve uri. Zanimiva je res, tak\u0161na ayurvedska masa\u017ea, za katero je zna\u010dilno, da se pri\u010dne z glavo, v samem lasi\u0161\u010du. Po\u010dutje po masa\u017ei – ni\u010d posebnega! A vem, da ayurvedska znanost ni trenutna, da je potrebno veliko \u010dasa, ve\u010d mesecev, da se poka\u017eejo u\u010dinki. Torej ravno prav, da mi bo kmalu zmanjkalo doma\u010dih jabolk!<\/div>\n

Mali Adamov vrh <\/strong><\/p>\n

\u00a0<\/strong>nas je spet pri\u010dakal s stopnicami, ki pa so na vrhu \u010dude\u017eno izginile, se pome\u0161ale med visoko travo in sme\u0161no okra\u0161ene palice na vr\u0161nem grebenu, od koder \"\"<\/a>se je odprl pogled\u00a0 na na\u0161e nadaljnje potovanje po serpentinasti cesti v ni\u017eino! Spotoma smo sre\u010dali prodajalce spominkov z izvirnimi obeski iz velikega zrna nekega stroka, torej sve\u017e nakup, ki je premamil na\u0161e popotnice, inje bil gotovo vreden 100 rupij (60 centov). Ravanin slap<\/strong> ni\u017eje ob cesti je mogo\u010den, zato je bilo pod njim veliko ljudi, predvsem doma\u010dinov, v bli\u017enjem grmovju pa tudi kopalcev, ki se tu lahko umijejo in stu\u0161irajo.Vse vodovje \u0160riLanke je pravzaprav tudi namenjeno doma\u010dinom za vzdr\u017eevanje higijene. Ker je vedno toplo, ne potrebujejo zaprtih kopalnic, pa tudi ne pralnih strojev za pranje perila! Perejo pa kar veliko, o \u010demer so me prepri\u010dali kosi opranega perila, razprostrtega po strehah in travi, kjerkoli smo se peljali. V Budinem sveti\u0161\u010du Maligawilla<\/strong> smo se dokon\u010dno poslovili od stopnic \u2013 vsega skupaj jih je bilo okoli 20 000, \u010de \u0161tejem tudi sestope! Tamkaj\u0161nji vodi\u010d nam je zelo nazorno razlo\u017eil pomen znakov na zanimivi dagobi, pa ve\u010dne kolobarje samsare kot samo konico, ki pomeni najvi\u0161je sporo\u010dilo \u2013 nirvano! Popoldanski izlet z d\u017eipi nas je popeljal v narodni park Yala,<\/strong> kjer so nas sicer legitimirali, in nam dodelili ‘paznika’, ki pa je bil zelo zgovoren in prijazen. Povedal nam je, da so sicer mo\u017ena videnja leoparda, ki je najdragocenej\u0161i prebivalec tega velikanskega parka, a ne v popoldanskih urah in ne vedno. Tako smo se morali zadovoljiti z lepimi posnetki slonov, jelenjadi, bivolov, pavov, dveh krokodilov,\u00a0 \u010drnega divjega pra\u0161i\u010da, nekaj opic, belih ibisev in celo beloglavega orla. Pa \u0161e nekaj \u2013 v \u017eivo smo se lahko dotaknili Indijskega oceana , sicer mo\u010dno valovitega, in se prepri\u010dali o toplih po\u010ditni\u0161kih dneh na zaklju\u010dku na\u0161ega potovanja.<\/p>\n

Nazadnje \u0161e ju\u017ena obala in dvodnevni po\u010ditek na pla\u017ei
\n<\/em><\/strong>
\n<\/em><\/strong>Spust do morja in postanek ob solinah, <\/em><\/strong>hitra vo\u017enja do\u00a0 Hambatote<\/strong>, kjer smo se ustavili v samem sredi\u0161\u010du \u2013 ob ribji tr\u017enici in avtobusni postaji. Ribe so prodajali na tleh in jih ‘hladili’ s peskom! Kislo mleko \u2013 ‘curd’ so prodajali na dveh mestih, malo dra\u017eji je bil tisti, ki ni bil v sicer lepi glineni posodi pokrit le z navadnim \u010dasopisnim papirjem. \"\"<\/a>Zraven sodi teko\u010d temen med divjih \u010debel, ki ga pa v avtobusu nisem mogla preliti prek ‘curda’, tako da je v sme\u0161ni plo\u0161\u010dati stekleni\u010dki pripotoval celo do doma! Zato pa sem s sposojeno hotelsko \u017elico (vrnila sem jo v naslednjem hotelu!) med vo\u017enjo do kratkega postanka v Matari pomlaskala vso vsebino iz moje glinene posodice, saj bi mi bila zaradi te\u017ee gotovo odve\u010d. Priznam, da sem imela okusa po skisanem mleku dovolj za vse naslednje dni.
\n\u0160e pri znamenitih ribi\u010dih, ki lovijo s palico medtem ko ‘jahajo’ na visokem kolu, smo se ustavili. Videlo se je, da za turiste tudi brez pri\u010dakovanja ulova namo\u010dijo trnek v morje. Pri na\u0161em obisku jih je bilo preve\u010d, zato marsikateri ni ‘ujel’ ni\u010desar.
\nPresene\u010denje je pomenil obisk \u017eelvje valilnice, kjer posadijo jajca morskih \u017eelv v za to\u00a0 dolo\u010deno gredo s peskom, da se iz njih po nekaj tednih izle\u017eejo \u017eelvice. Na ta na\u010din obvarujejo jajca pred apetiti doma\u010dinov, od njih jih namre\u010d odkupijo. Pet vrst morskih \u017eelv od \u0161estih \u017eivi na tem podro\u010dju, slikali smo se \u017ee tudi pri malo ve\u010djih, in pri odraslih, ki po\u010dakajo v bazenih, da odrastejo. Sicer se jim pa nikamor ne mudi \u2013 200 let \u017eivljenja je pred njimi, tako da vseeno ve\u010dino \u010dasa pre\u017eive v morju, kamor jih po dolo\u010denem \u010dasu izpustijo.<\/p>\n

Priznam, da sem si mestece Galle <\/strong>z veliko holandsko trdnjavo predstavljala druga\u010de –\u00a0 bolj kot utrdbo, vi\u0161jo, ne pa razpotegnjeno ob navadni cesti, ki mestece obkro\u017ea. Bila pa je tista prava \u0161ele na koncu, kjer je bilo na manj\u0161i plo\u0161\u010dadi visoko nad oceanom res \u017eivahno. Prodajalci vezenih prtov in pa dolgolasi in zelo temnopolti mladeni\u010di, ki so z raz\u0161irjenimi rokami natan\u010dno in pogumno skakali v\u00a0 najglobji tolmun med skalami. So bili bolj podobni smu\u010darskim skakalcem ali kormoranom? Potem so prav\u00a0 tako hitro zlezli iz vode v pri\u010dakovanju nagrade. V mestecu Galle se ponovno pome\u0161ajo vere \u2013 Buda je skoraj pozabljen, na vidnih mestih je mo\u0161eja s polmescem in pa kr\u0161\u010danska cerkev s kri\u017eem! Zgodovina je neizbrisna, doselitev enih in drugih o\u010ditna!<\/p>\n

Unawatuna Beach Resort <\/strong>je kraj na\u0161ega kratega oddiha na valovih Indijskega oceana. Veli\u010dastno ime za bolj skrito prebivali\u0161\u010de, z glavne ceste\"\"<\/a> po pra\u0161ni poti \u0161e mimo dveh ovinkov \u2013 a do lepe pla\u017ee in urejene jedilnice nad morjem, kjer se je prvega dne veliko dogajajo \u2013 ne samo happy hour, tudi folklorni nastop in kraj\u0161a hoja po \u017eerjavici! Mi smo \u017ee to vse videli v Kandyju in v ve\u010djem obsegu. Mene je bolj zanimalo plavanje v mle\u010dni modrini oceana, ki je z nabre\u017eja po nekaj korakih ‘padel’ v globino. Predstavljala sem si lahko leto 2005, ko je tod gospodaril cunami in podrl lesene lope na obre\u017eju. Na\u0161 hotel je menda zrasel pozneje, saj cunamija ne bi pre\u017eivel. Je preblizu in prenizek. Nekaj lesenih lop v bli\u017eini so obnovili, veliko pa je \u0161e nepopravljenega, in trgovci s sadjem in spominki so mi povedali \u017ealostne zgodbe o tistem dnevu, o izgubi svojcev, o pohabljenosti. In tako veseli so vsakega najmanj\u0161ega nakupa! Potrudijo se, da prinesejo blago na pla\u017eo, tudi ve\u010dkrat na dan se sprehodijo med bolj redkimi kopalci, ko ponujajo svoje izdelke in usluge. Lahko bi se dala spet ajurvedsko masirati… Obiskala sem jih tudi v majhnih delavnicah, kjer mimogrede popravijo obleko, izrezljajo slon\u010dka, odre\u017eejo kokosov oreh, ko popije\u0161 teko\u010dino, te opremijo z majhno \u017eli\u010dico iz kokosovega ‘olupka’ za postrganje sladke notranjosti. Ali pa mi, kot moj zgovorni trgovec v majavi trgovini z me\u0161anim blagom, odpre steklenico ginger beera, ter ponudi slamico in sede\u017e na preprosti deski! Prijaznost na vsakem koraku. Nau\u010dila sem se celo nekaj sinhalskih besed, da sem dobila \u0161e ve\u010d\u00a0 prijaznih nasmehov. ‘Istutij’ \u0160riLanka, bilo je ‘lasanaj’!!<\/p>\n

\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e sopotnica: Marinka Vehar Seveda do\u017eiveta \u0160rilanka, do\u017eiveta ‘v nulo’, kot bi rekel na\u0161 Jure. Ne vem, kaj to to\u010dno pomeni \u2013 nekaj okroglega, popolnega, neomejenega prav gotovo! Pot do tja in nazaj so popestrili postanki v Istanbulu (kar dvakrat!) in v Ammanu nazajgrede. Tako da nismo preve\u010d hitro sko\u010dili iz toplega morja in tropske klime v na\u0161 mrzli vsakdan… Prvi stik z novo de\u017eelo Nepozaben topel sprejem \u017ee v Colombu na letali\u0161\u010du, ki se […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[7,3],"tags":[],"class_list":["post-1290","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-clani-pisejo","category-sri-lanka"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t