![\"kitajski](\"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2008\/09\/kitajski-zid1.jpg\")
<\/a>kitajski zid<\/p><\/div>
\ngrobnico dinastije Ming, Prepovedano mesto, trg Nebe\u0161kega miru, tempelj Lama. Moramo vedeti, da so Kitajci po ve\u010dini budisti in teh templjev je bilo videti vsepovsod. Najbolj fascinanten mi je bil Kitajski zid, zaradi dol\u017eine. Prvotno je bil dolg 10.000 km, ostalo ga je samo \u0161e 6.000 km, namenjen pa je bil obrambi pred severnimi plemeni (dana\u0161nja Mongolija). Zgrajen je bil pred cca. 3.000 leti. \u0160irok pa je za \u0161irino pet konjenikov. Po nekaterih delih je izredno strm, zato so tudi stopnice in so prav neprijetno ozke in neenakomerno visoke. \u017de midva sva imela te\u017eavo hoditi po teh stopnicah, kaj \u0161ele Kitajci, ki so kar precej ni\u017eji od naju. \u017de tako sem se po\u010dutila med njimi kot kak\u0161en velikan,kise je zgubil tam nekje v njihovi de\u017eeli J.\u00a0 Vsi, ki ste gledali film Zadnji kitajski cesar, se boste spomnili vsebine in pa prizorov, ki so bili snemani v Prepovedanem mestu in zadnjega kitajskega cesarja Pinga, ki je stopil na prestol star komaj tri leta in vladal cela… tri leta. Do svoje polnoletnosti pa je bil zaprt v Prepovedanem mestu, skupaj z ostalimi prebivalci le-tega zaradi spremembe re\u017eima. Konec vam je znan, \u010de pa ne, pa priporo\u010dam, da si film ogledate, ker je res zanimiv.
\nV samem Pekingu mi je najbolj ostala v spominu no\u010dna tr\u017enica, ki jo postavijo zve\u010der pove\u010dini za\u00a0 nas turiste, saj je to ene vrste atrakcija. Zakaj, se boste vpra\u0161ali? No, tisti, ki ste videli vse moje slike, vam bo
\ntakoj jasno J Naj povem, da na tej tr\u017enici prodajajo hrano in sicer od zelenjave, mesa, mr\u010desa, sadja. Skoraj
\n
<\/a>no\u010dna tr\u017enica v Pekingu<\/p><\/div>
\nvse! Seveda so nas najbolj zanimali pe\u010deni \u0161korpijoni, sviloprejke, ka\u010de, stonoge itd. Vse si lahko poskusil za borih 200 sit\u00a0 v obliki ra\u017enji\u010da. Samo izbrati je bilo potrebno in ugrizniti v sve\u017ee pe\u010deno \u00bbmeso\u00ab. Zanimiva dogodiv\u0161\u010dina, ki si jo ne bi privo\u0161\u010dila doma. Ko sem \u0161la na Kitajsko sem si obljubila, da bom jedla ka\u010do, in sem tudi jo; na tr\u017enici sem jo prvi\u010d poskusila, drugi\u010d pa kasneje s celotno proceduro vred v kraju Yangshuo. Zanimivo. Peking je 12 milijonsko mesto, ampak niti ne opazi\u0161 te veli\u010dine, ker je raztegnjeno na veliki povr\u0161ini, tako kot vse pri njih. Prostora imajo ogromno, zato tudi gradijo tako megalomasti\u010dne zadeve, kot so letali\u0161\u010da, \u017eelezni\u0161ke postaje, industrijski parki itd. Povpre\u010dna pla\u010da v Pekingu je 300 USD, kar je za Kitajsko veliko, \u0161e vi\u0161ji standard je v Shanghaju, vendar o tem kasneje. Vidi\u0161 lahko popolne kontraste socialnega sloja, od totalno revnih ljudi do popolnih bogata\u0161ev. Prav tako je to lepo vidno \u017ee po arhitekturi. Zelo veliko je prodajalcev \u00bbLolexov\u00ab. Ti prodajajo ponaredke znanih proizvajalcev ro\u010dnih ur (Rolex, Omega, Rado itd), po sme\u0161no nizki ceni cca. 300 sit. Ko pride\u0161 domov, ima\u0161 pa problem na carini, ker je prepovedan vnos ponarejenih ur. Ljudje so zelo prijazni, vendar se nam pojavijo te\u017eave, \u010de ne znamo Mandarin\u0161\u010dine (uradni jezik na Kitajskem), ker zelo malokdo zna govoriti angle\u0161ko. Tako velja tudi za prodajalce na stojnicah, ki so se nau\u010dili le malo angle\u0161kih besed, samo toliko, da te pritegnejo. Najve\u010dkrat je za sli\u0161ati izza vse tiste pisane \u0161are: LUKA, LUKA (look – pogledati), \u010cIPA, \u010cIPA (cheap – poceni), kar pomeni, da poglej, ker ima res poceni robo. Ob tem ne razumejo, da ti nekaj ni v\u0161e\u010d ali da ni prave velikosti (pri obla\u010dilih). Mislijo samo na ceno, in da ti ni v\u0161e\u010d cena, ker je previsoka…Zanimivo je \u0161e to, da je na Kitajskem veliko nare\u010dij in se province med sabo celo ne razumejo. Ko pride nekdo iz juga na obisk v Peking, ga tam nih\u010de ne razume, \u010de ne govori uradnega jezika, ki se ga vsi u\u010dijo v \u0161olah. Sedaj je osnovna \u0161ola obvezna in imajo le \u0161e 20% nepismenost pri 1,5 milijarde prebivalcev, kolikor jih je na kitajskem. Po drugi svetovni vojni so ocenili strokovnjaki, da je bila 90% nepismenost. Po ve\u010dini zato, ker ni bilo obvezno \u0161olanje. Po moje pa tudi zato, ker se je njihovo pisavo (pismenke) zelo te\u017eko nau\u010diti, vsaj nam.
\n
<\/a>\u010devljarska \u010detrt<\/p><\/div>
\nZato pa tudi imajo te\u017eave z angle\u0161\u010dino (predvsem pisavo), ker je to \u010disto drug na\u010din pisave, kot so jo navajeni. Vseh pismenk (kitajskih \u010drk) je okoli 50.000, vendar jih je dnevno v uporabi (v \u010dasopisih) 3.000. \u010ce jih pozna\u0161 3.500 si \u017ee dober, \u010de pa obvlada\u0161 5.000 pismenk, si pa \u017ee \u00bbdasa\u00ab. V \u0161oli so uvedli en obvezen tuji jezik, in se odlo\u010dijo za angle\u0161\u010dino ali pa japon\u0161\u010dino. Ve\u010dina se jih odlo\u010di za drugo varianto. Da ne bo pomote, japon\u0161\u010dina se zelo razlikuje od kitaj\u0161\u010dine, in ni podobnosti tako kot pri nas hrva\u0161\u010dina in sloven\u0161\u010dina.
\nNadalje nas je pot vodila z no\u010dnim vlakom v na\u0161e naslednje mesto Louyang, kjer smo si ogledali \u0160aolinski tempelj\/samostan, ki je poznan predvsem po \u0161oli borilne ve\u0161\u010dine Kung-fu. To je bilo spet nekaj novega za vse nas, ki nismo ravno ljubitelji kung-fujevskih filmov. Fantje in punce stari od 6 do 18 let, ki hodijo v osnovno in srednjo \u0161portno \u0161olo, so nas definitivno prepri\u010dali v svoje borilne sposobnosti, spretnosti, hitrosti in gib\u010dnosti.
\nSledilo je mesto Xian in blizu je kraj Lintong, kjer se nahajajo svetovno znani glineni voj\u0161\u010daki, \u010duvaji grobnic prvih kitajskih cesarjev, ki so jih odkrili leta 1974 \u010disto po naklju\u010dju, ko so trije kmetje kopali vodnjak. Na teh njihovih njivah se sedaj nahajajo ti voj\u0161\u010daki, in ti trije kmetje so postali sedaj tako znani in pomembni, da samo \u0161e podpisujejo knjige in se sre\u010dujejo s svetovnimi veljaki, kot so sam g.Bush, in njemu podobni.
\n
<\/a>glineni voj\u0161\u010daki<\/p><\/div>
\nIzkopavanja potekajo \u0161e danes; na ogled so tri dvorane, kjer se nahajajo deli ve\u010d kot 8.000 kosov za\u0161\u010ditenih kipov. Ti voj\u0161\u010daki so bili originalno poslikani, z oro\u017ejem v rokah, prisotna je bila tudi konjenica s ko\u010dijami. Stari so okoli 2.500 let in so v naravni velikosti 1,8 m. Ko sem gledala obraze, se mi je zdelo, da niso podobni Kitajcem, temve\u010d Mongolcem, ki so tudi vi\u0161ji po rasti. Kmalu za tem, so jih sovra\u017eniki izropali, podrli rove, zato nih\u010de do pred kratkim sploh ni vedel za to pomembno odkritje. Zanimivo je, da so telesa delali po kalupu, glave z obrazi pa se razlikujejo tako, da tudi dva nista enaka, zato predvidevajo, da so delali omenjene kipe, po pravih voj\u0161\u010dakih.<\/p>\n
- <\/dl>\n
Od tam smo poleteli z ve\u010dernim letom v Guilin, od koder smo se naslednji dan z ladjico opravili na pet urno plovbo po leni reki Li. Opazovali smo \u010dudovito kra\u0161ko pokrajino polno zelenih gri\u010dkov. Ta reka je res univerzalna za doma\u010dine. V njej perejo posodo, obla\u010dila, kopajo se v njej, lovijo ribe, vozijo turiste z bambusovimi splavi itd. In tako smo \u017ee prispeli v Yangshuo, kjer smo si sposodili kolesa in \u0161vrk na njihovo pode\u017eelje med ri\u017eeva polja. To pa je bil za mene vrhunec potovanja. Tako druga\u010dno, tako zelo lepo. Vozili smo se ob ri\u017eevih poljih, v daljavi pa smo gledali te visoke kopaste gri\u010de. Fenomenalno. Yangshuo je tudi zelo turisti\u010dno mesto, kamor hodijo tudi Kitajci na po\u010ditnice. Mestece je polno trgovinic, lokal\u010dkov, barantanje je obvezno, \u010deprav je bilo tukaj \u017ee \u010dutiti, da se ne barantajo preve\u010d radi, ker imajo itak veliko kupcev. Druga\u010de pa je praksa na Kitajskem, da se baranta za vsako malenkost, ki jo kupi\u0161 na stojnici ali celo v trgovini, kjer so postavljene cene. In problem je ugotoviti, v kateri trgovini se lahko baranta\u0161, in kje ne. Druga\u010de pa ni vse tako zelo poceni, kot si mi mislimo. So dolo\u010dene zadeve, ki so sme\u0161no poceni (kupljene na stojnicah), in so izdelki (kupljeni v trgovinah), kjer je ista cena kot pri nas. Recimo znamke obla\u010dil, kot so Nike, Adidas, nakit iz zlata, novi avtomobili (Audi, Volkswagen, Hyundai) so ista cena kot pri nas. Kdo bi si mislil. Tehnika je le malce cenej\u0161a, a ne vsa. Pri tehniki je treba paziti, da ne kupi\u0161 ponaredka, \u010deprav si v originalni trgovini. To opazi\u0161 \u0161ele doma, ko res stestira\u0161 zadevo do konca in presene\u010deno ugotovi\u0161, da zadeva dela nekje do polovice, potem pa zmrzne, tako kot nesojeni USB klju\u010d, ki sva ga kupila v Pekingu… No ostala sem v idili\u010dnem kra\u0161kem mestecu, kjer smo si zve\u010der, le izbranci (beri pogumne\u017ei in firbci) privo\u0161\u010dili ka\u010do. Ampak celotno ceremonijo. Glede na to, da vas nekatere zelo zanima kako to poteka, sem se odlo\u010dila, da bom opisala postopek J za druge, ki ne prenesete te gurmanske dogodiv\u0161\u010dine, pa presko\u010dite naslednji odstavek:
\n\u010ce si \u017eeli\u0161 poskusiti ka\u010do, jo mora\u0161 prej rezervirati in se napovedati, da ti prinesejo \u017eivo ka\u010do, iz katere po zahtevnem postopku naredijo filete. Sedmim nadebudne\u017eem je na\u0161 lokalni vodi\u010d rezerviral v neki restavraciji ka\u010do za zve\u010der. Cel dan smo se spra\u0161evali kako bo zgledalo in se ob tem nasmihali, \u010de bomo imeli pogum. Brez problema. Ob naro\u010deni uri smo se prikazali, vsak iz svojega konca, v restavraciji. \u010cez par minut je pri\u0161la ena mamca iz vasi in v vre\u010di prinesla \u0161e \u017eivo ka\u010do (nestrupeno). Vzela je nek lavor in jo pred nami za\u010dela pripravljati za zrezke J . Najprej je s \u0161karjami odstrigla glavo, kri spustila v poseben kozarec, razparala ka\u010do po dolgem (sli\u0161alo se je, kot da para blago), slekla ko\u017eo (kar potegnila jo je dol), drobovje potegnila ven. Potem je \u0161e hrbtenico potegnila ven in ostali so samo fileti. Posebej je odstranila \u017eol\u010d, tudi v poseben kozarec. Pri vsem tem je bilo zanimivo to, da so \u017eivci ka\u010de delali do konca in \u0161e, ko je bila ka\u010da \u010disto rastran\u010dirana, je rep \u0161e vedno migal, kot da je \u017eiva. Ne vem, s \u010dim so ga v kuhinji umirili. Spra\u0161ujete se, zakaj kri in \u017eol\u010d posebej? Zato, ker je to posebna ceremonija, ker \u010de \u017eeli\u0161 jesti ka\u010do tako kot se to dela, mora\u0161 prej popiti kri in \u017eol\u010d. No pa smo tudi to poskusili. Natakarica je v pol deci krvi (toliko ga je ka\u010da premogla in verjetno ne bi bila primeren kandidat za krvodajalca), vlila 2,5 deci ri\u017eevega \u017eganja (grozno, kot \u0161pirit, fuuuul mo\u010dno), drugo polovico pa v kozarec z \u017eol\u010dem (barva je bila kot kivijev sok). Ta dva \u00bbkoktejla\u00ab smo morali zeksati, potem pa smo lahko jedli pripravljeno ka\u010do z zelenjavo in ri\u017eem. Moram re\u010di, da sem bila presene\u010dena, ker je bilo zelo okusno. \u017de ka\u010dji ra\u017enji\u010d v Pekingu mi je dal vedeti, da je okus, kot bi jedla perutnino. Sedaj pa sem se prepri\u010dala, da je res tako. Meso je belo, srednje mehko, okus pa skoraj po pi\u0161\u010dancu. Stranskih u\u010dinkov ni bilo, in torej priporo\u010dam, je zelo okusna re\u010d.
\nNo zdaj pa lahko berete tudi tisti, ki ste ta odstavek presko\u010dili (\u010de sploh kdo). OK, naslednji dan, preden smo se zbrali na odhodu iz tega mesta, je moj Andrej pote\u0161il \u0161e svojo raziskovalno \u017eilico in raziskal lokalno tr\u017enico. Po slikah in posnetkih sode\u010d, je bolje, da sem ostala \u0161e malo v postelji, kot pa da bi se mu pridru\u017eila pri tem. Prehrambene tr\u017enice za turiste in tr\u017enice za doma\u010dine se zeloooooo razlikujejo, tako po \u010disto\u010di, kot
\n
<\/a>pravlji\u010dni gri\u010dki<\/p><\/div>
\ntudi po ponudbi. Tam dobi\u0161 res vse \u017eivo in \u017ee obdelano. Tr\u017enica je bila razdeljena na tri sklope, zelenjavna, ribja in mesna. V mesnem predelu me je najbolj pretreslo to, ko sem videla na posnetku pse zaprte v kletki in so \u010dakali na svojega kupca. Moram povedati, da je na Kitajskem zelo malo hladilnikov, zato tudi hrano kupujejo sve\u017eo. To pomeni, da \u017eival pokon\u010dajo pred kupcem, da se le-ta prepri\u010da, da je meso sve\u017ee. Kitajci sami za sebe pravijo, da pojejo vse kar ima \u0161tiri noge, razen mize, in vse kar leti, razen letal. Zato se tudi ni treba \u010duditi raznovrstni ponudbi, ki je bila na no\u010dni tr\u017enici, kot tudi tukaj. No pa dosti o hrani, ki je bila druga\u010de zelo okusna, zelo raznolika in zdrava, saj vsebuje veliko zelenjave, ri\u017ea in mesa (po ve\u010dini svinjine in govedine, zelo malo pa je perutnine). V ju\u017enih predelih pa je veliko ribje ponudbe. Sladic, tak\u0161nih kot jih mi poznamo, nimajo, imajo pa ocvrto in sve\u017ee sadje. Sladoleda ne delajo, ravno tako tudi ne \u010dokolade (jo uva\u017eajo), zato to tudi ni \u00bbraj za \u010dokoladkote\u00ab. Midva sva imela \u010dokoladno zalogo kar lepo s sabo.
\nZve\u010der smo nadaljevali z ve\u010dernim letom na severovzhod proti Hangzhou, kjer je Zahodno jezero in ga obkro\u017eajo \u0161tevilni gri\u010di in vrtovi. Obre\u017eje tega jezera pa je polno templjev in paviljonov. To je kraj, kamor hodijo premo\u017enej\u0161i Shanghaj\u010dani na dopust ali izlet, ali na vikend J. Tu se je zelo poznal dober standard njihovih turistov. Prvi\u010d pa sem tudi ob\u010dutila grozno gne\u010do, ki se je pri\u010dela z enotedenskim dopustom med prvomajskimi prazniki. Med prvomajskimi prazniki imajo Kitajci prost teden, in takrat ob\u010duti\u0161 migracije proti turisti\u010dnim znamenitostim. Evropejci pa smo bili dele\u017eni tudi posebne pozornosti, saj so si nas ogledovali\u00a0 z vseh mo\u017enih kotov, nas slikali, se nam smejali (na\u0161i fizionomski\u00a0 druga\u010dnosti) in nas prav prijazno pozdravljali. Prvi\u010d sem ob\u010dutila za\u010dudene poglede in rahla posmehovanja. Za Azijce smo Evropejci in Ameri\u010dani \u00bbdolgonosci\u00ab, poleg vi\u0161ine smo jim zanimivi tudi zaradi nosov. Jaz pa pravim, da je \u0161e dobro, da smo si tako razli\u010dni, kam bi pa pri\u0161li, \u010de bi bili vsi enaki. To sploh ne bi bilo zanimivo. Ogledali smo si \u0161e planta\u017ee \u010daja. Zna\u010dilen je zeleni \u010daj, ki ga lahko kupi\u0161 in pije\u0161 skoraj na vsakem vogalu, tako sve\u017ee kuhano, kot tudi v plastenki, ki ga proizvaja Coca-cola in Nestea z raznimi sadnimi dodatki. Moram priznati, da je njihov pravi zeleni \u010daj zelo mo\u010den in precej druga\u010dnega okusa, kot je ta \u00bbna\u0161 Mercatorjev\u00ab. Ta \u010daj, ki ga tukaj kupujemo, je me\u0161anica, zato je tudi bolj prijetnega okusa. Pravi pa je bolj grenkega in trpkega okusa. Je pa zelo zdrav, vendar ni priporo\u010dljivo pitje zelenega \u010daja ve\u010d kot pet skodelic na dan, ker vsebuje dosti kofeina. Po tem, je sledila prava pa\u0161a za \u017eenske o\u010di in sicer nas je pot vodila v tovarno, kjer izdelujejo nakit iz Biserov. 90% vseh biserov na svetu je pridobljenih na Kitajskem. Lo\u010dimo sladkovodne in morske bisere, vendar je samo 0,1% naravnih biserov, vsi ostali so podtaknjeni tujki v \u0161koljko. Morska \u0161koljka proizvede samo en biser, medtem, ko jih sladkovodna \u0161koljka proizvede od 20 do 25. Zato so ti tudi cenej\u0161i. Lo\u010dijo se tudi po obliki in barvi. Prvovrstni so samo pravih okroglih oblik, zato dose\u017eejo tudi vrtoglave cene.
\nPo vizuelnem po\u010ditku smo pot nadaljevali v Suzhou, to je mesto na vodi, ki mu pravijo tudi Kitajske Benetke. To je mesto trgovcev in obrtnikov, lepih \u017eensk, umetnikov in zdravnikov. To je manj\u0161e kitajsko mesto s
\n