{"id":12433,"date":"2012-10-24T12:25:27","date_gmt":"2012-10-24T11:25:27","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=12433"},"modified":"2012-10-24T12:25:27","modified_gmt":"2012-10-24T11:25:27","slug":"s-potovanja-po-sulawesiju","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/s-potovanja-po-sulawesiju\/","title":{"rendered":"S potovanja po Sulawesiju"},"content":{"rendered":"

<\/strong>\u00a0
\nNaslednji postanek: Tana Toraja<\/strong> (beri Tana Torad\u017ea), de\u017eela sredi otoka Sulawesi<\/strong><\/a>, ki so jo pred dobrimi stotimi leti bolj ali manj uspe\u0161no sku\u0161ali pokristjaniti. De\u017eela, kjer je osrednji dru\u017ebeni dogodek pogreb.
\nKljub temu, da sem v Tani Toraji \u017ee bila, \"\"<\/a>sem navsak na\u010din \u017eelela videti tudi tisti del pogrebne ceremonije, ko obredno koljejo bivole, saj njihove du\u0161e po starem verovanju pomagajo umrlim priti v nebesa. Z lokalnim vodnikom, ki sem ga najela skupaj z motorjem, sva se \u017ee ob sedmih zjutraj odpravila na kraj pogreba. Seveda sem prej kupila \u0161e \u0161teko kretek cigaret (to so tiste s klin\u010dki), saj se spodobi, da obiskovalci prinesejo kak\u0161no darilo.
\nOb osmih je bilo \u017ee vse pripravljeno, deset bivolov je \u010dakalo na svojo usodo. Nekaj pra\u0161i\u010dev so \u017ee potamanili in jim o\u017egali ko\u017eo, tako da so goli in \u010drni le\u017eali na osrednjem delu in \u010dakali, da jih razkosajo. Ta danse na pogrebni slovesnosti zbere skoraj cela vas, seveda tudi otroci, saj se meso bivolov in pujskov potem razdeli med va\u0161\u010dane pa tudi predstavniki oblasti in cerkev pristavijo svoj lon\u010dek.
\nZa\u010delo se je. Pripeljali so prvega\"\"<\/a> bivola, mu prednjo nogo privezali na koli\u010dek, ki je bil zabit v zemljo, pri\u0161el je \u00bbklavec\u00ab, potegnil dolg no\u017e izza pasu, prijel bivola za nozdrvi in \u0161vizzz \u2026 zaril no\u017e naravnost v vrat. Kri je \u0161pricala naokoli, bivol je za\u010del poskakovat in se sku\u0161al osvobodit priveza, potem pa omagal in zgrmel po tleh. Kri je odtekala v potokih in \u0161e nekaj \u010dasa so trajali posmrtni kr\u010di velike \u017eivali. Glavo mu je vrglo nazaj in kot bi mrtve o\u010di strmele naravnost vame. Preplavil me je ob\u010dutek krivde \u2026 Vse so ubili po enakem postopku.\u00a0 Preden so ubili zadnjega je sledilo \u0161e obvezno fotografiranje bivola in dru\u017eine umrlega. Na koncu je vseh deset \u017eivali le\u017ealo na blatnih tleh, prepojenih s krvjo. Bosonogi \u00bbklavci\u00ab so bili do kolen in komolcev zamazani z njo, kot v kak\u0161ni drugorazredni grozljivki. Kakih trideset ljudi je potem \u00bbplanilo\u00ab \"\"<\/a>na bivole, da so jih dali s ko\u017ee (le-te posu\u0161ijo in prodajo izdelovalcem sen\u010dnih lutk v glavnem na Baliju in Javi). Obvladajo.En, dva, tri in dvesto-kilogramske \u017eivali so bile sle\u010dene. Potem so jih s sekiricami ter ma\u010detami razkosali, meso pa metali na velike palmine veje. To\u010dno je dolo\u010deno kdo dobi kateri kos. Najbolj\u0161ega seveda dru\u017eina umrlega, potem pa glede na socialni status.Po kak\u0161ni uri so razkosane \u017eivali za\u010dele mo\u010dno zaudarjati in vse skupaj je bilo za moj \u017eelodec \u017ee preve\u010d. Mi nismo ve\u010d vajeni takih prizorov. Pri nas koljejo lepo za zaprtimi vrati in meso kupujemo v veleblagovnicah.
\nPodurhala sem jo s kraja mesarskega klanja in se z vodnikom Yohanom podala raje v prelepo torajansko naravo. Podu\u010dil me je kako iz vise\u010dih palmovih plodov naredijo palmovo vino in sladkor, kako se po bambusovi lestvi spleza na palmo,\"\"<\/a> kako iz ri\u017eeve slamice naredijo pi\u0161\u010dal (ki piska kakih dvajset minut), kako iz palminega sade\u017ea pangi naredijo \u010drno omako (ki jo navadno jejo s svinjino),da so vr\u0161i\u010dki neke posebne praproti zelo okusna zelenjava, sre\u010dala sva ljudi, ki so presajali ri\u017e pa otroke, ki so po blatnih ri\u017eevih poljih lovili rakce \u2026 Ko sva se \u017ee skoraj vrnila v Rantepao, mesto kjer sem bila nastanjena, me je vpra\u0161al, \u010de bi \u0161la gledat \u0161e petelinje boje \u2026 ne hvala, krvi imam dovolj za deset let naprej in nazaj J. Raje grem na okusno krompirjevo juhico, ki jo pripravijo iz kokosovega mleka. Mnjam. Ri\u017ea imam \u017ee vrh glave in Rantepao bom izkoristila, da se najem krompirja.
\nNina Slamnik<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u00a0 Naslednji postanek: Tana Toraja (beri Tana Torad\u017ea), de\u017eela sredi otoka Sulawesi, ki so jo pred dobrimi stotimi leti bolj ali manj uspe\u0161no sku\u0161ali pokristjaniti. De\u017eela, kjer je osrednji dru\u017ebeni dogodek pogreb. Kljub temu, da sem v Tani Toraji \u017ee bila, sem navsak na\u010din \u017eelela videti tudi tisti del pogrebne ceremonije, ko obredno koljejo bivole, saj njihove du\u0161e po starem verovanju pomagajo umrlim priti v nebesa. Z lokalnim vodnikom, ki sem ga najela skupaj z […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[7],"tags":[],"class_list":["post-12433","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-clani-pisejo"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t