{"id":12426,"date":"2012-10-24T12:25:50","date_gmt":"2012-10-24T11:25:50","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=12426"},"modified":"2012-10-24T12:25:50","modified_gmt":"2012-10-24T11:25:50","slug":"na-robu-strehe-sveta","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/na-robu-strehe-sveta\/","title":{"rendered":"Na robu strehe sveta"},"content":{"rendered":"

 
\nNadaljevanje \u010dlanka Prvi stik z Indijo<\/a><\/strong> .\u00a0<\/span>
\n 
\nZ letali\u0161\u010da v Lehu nas je taksi odpeljal v mali hotel\u010dek Travellers house, ki sta ga s sre\u010dno roko izbrali Katja in Branka. Postal je na\u0161a baza, kamor smo se tudi kasneje ves \u010das vra\u010dale, saj smo se po\u010dutile zelo doma\u010de. Osebje tu je zelo prijazno, \u0161e posebej Takpa, ki je bil \"\"<\/a>poln koristnih informacij, tako da smo vse nadaljnje podvige na\u010drtovale skupaj z njim kar iz malega vrta ob hi\u0161i, seveda ob obveznem masala \u010daju.
\nPrvi dan je bil namenjen po\u010ditku in aklimatizaciji, naslednji dan pa smo imele kulturni dan. Spoznavale smo se s tibetanskim budizmom in obiskovale budisti\u010dne samostane. Najprej Hemis, odmaknjen samostan iz 17. stoletja, najbr\u017e najve\u010dji tod okrog in najbolj poznan med turisti. Z zanosom smo zaganjale molilne mlin\u010dke, ob\u010dudovale kipe, slike ter restavratorje, ki so se lotili obnove fresk mno\u017eice budisti\u010dnih \u00bbbo\u017eanstev\u00ab. Naslednji na vrsti je bil samostan Thikse, vpet v piramidast hrib, kamor smo s te\u017eavo prisopihale (saj veste, \"\"<\/a>vi\u0161ina, nismo bile \u0161e \u010disto aklimatizirane). 12 metrski bodo\u010di buda, ki ga hranijo v eni od soban, velja za najlep\u0161i kip v de\u017eeli Ladakh. Tabla pred kipom opozarja, da se \u00bbnavadni smrtniki\u00ab ne smemo slikati skupaj s kipom,saj \u017ee sama slika te svete relikvije predstavlja predmet \u010da\u0161\u010denja. V vasi Shey, ki je starodavna prestolnica Ladakha, se nahaja tretji samostan, ki smo ga obiskale. Menihe, ki tu \u017eivijo, smo zmotile pri barvanju okvirov oken in vrat. Njihovi prijazni obrazi na \u010dloveka delujejo pomirjujo\u010de in \u010dlovek se hitro naleze njihove umirjenosti. Zadnji postanek je bila pala\u010da Stok, ki jo je v\u010dasih uporabljala kraljeva dru\u017eina. Danes sta tu muzej in molilna dvorana, kjer smo presenetile meniha, ki je ob enakomernem udarjanju na molilni boben ponavljal svojo mantro.
\nNaslednji dan smo \u0161le na dvodnevni izlet do jezera Moriri. Priklju\u010dila se nam je \u0161e Stefanie, fotografinja iz Francije. Pravzaprav je bil izlet njena ideja \u2026\"\"<\/a> in kako dobra ideja! Pot nas je vodila po dolini zgornjega toka reke Ind. Uvau, kak\u0161ne soteske. Narava se je tu \u0161eposebej potrudila. Me\u0161anica raznovrstnih kamnin (v teh koncih sta pred milijoni leti skupaj udarili indijska podcelina, ki se je odtrgala od Afrike terevroazijska plo\u0161\u010da) nudi \u010dudovite poglede na visoke hribe, ki se dvigajo nad reko. Rumenkasta, zelenkasta, svetlo rjava in vijoli\u010dna meli\u0161\u010da ter skale, ki se svetlikajo v soncu, te prepri\u010dajo, da je narava najve\u010dji umetnik.
\nIz doline reke Ind smo zavili proti\"\"<\/a> jezeru Moriri. Po 7-urnem guncanju v d\u017eipu smo kon\u010dno prispele na cilj \u2013 v vasico Korzok, na 4530 mnv. Jezero je bilo zaradi slabega vremena neprijazne sive barve. A bogovi so bili prijazni z nami in son\u010dni \u017earki so za\u010deli prebijati oblake zdaj tu, zdaj tam. Zaradi nekaj kapelj de\u017eja se je za kakih pet minut nad vodo pojavila \u0161e mavrica. Nenadoma sem se zazrla na drugo stran jezera in zazdelo se mi je, kot bi narava na ta kraj prestavila tri geografske zna\u010dilnosti \u2026 jezero je izgledalo kot \u0161irni modri ocean, bli\u017enji hribi kot velike pe\u0161\u010dene saharske sipine, za njimi v ozadju pa se je dvigalo mogo\u010dno zasne\u017eeno himalajsko gorovje. \u00a0
\nNo\u010d in pot nazaj sta bila (zame) mu\u010dna.Vi\u0161ina je terjala svoj davek in lotil se me je najve\u010dji glavobol kar pomnim. Treba je bilo \u0161e \u010dez 5350 m visok prelaz in pred o\u010dmi se mi je meglilo. Nobena zdravila niso pomagala. Minilo je \u0161ele, ko smo se spustili pod 3800 m. Ja, naravo je treba spo\u0161tovat.
\nVrnili smo se \u00bbdomov\u00ab, v Leh in za\u010dele so se priprave na odkrivanje novih lepot, tokrat v dolini Nubra in Shyok.
\nNina Slamnik<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

  Nadaljevanje \u010dlanka Prvi stik z Indijo .\u00a0   Z letali\u0161\u010da v Lehu nas je taksi odpeljal v mali hotel\u010dek Travellers house, ki sta ga s sre\u010dno roko izbrali Katja in Branka. Postal je na\u0161a baza, kamor smo se tudi kasneje ves \u010das vra\u010dale, saj smo se po\u010dutile zelo doma\u010de. Osebje tu je zelo prijazno, \u0161e posebej Takpa, ki je bil poln koristnih informacij, tako da smo vse nadaljnje podvige na\u010drtovale skupaj z njim kar […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,170,18],"tags":[],"class_list":["post-12426","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-agencija-oskar","category-indija","category-vodniki"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t