{"id":12220,"date":"2012-09-26T10:08:12","date_gmt":"2012-09-26T09:08:12","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=12220"},"modified":"2012-09-26T10:08:12","modified_gmt":"2012-09-26T09:08:12","slug":"po-majevskih-stopinjah-skozi-mehiko-gvatemalo-in-belize","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/po-majevskih-stopinjah-skozi-mehiko-gvatemalo-in-belize\/","title":{"rendered":"Po majevskih stopinjah skozi Mehiko, Gvatemalo in Belize"},"content":{"rendered":"

Pi\u0161e: vodnica Ajda \u0160ter<\/strong><\/p>\n

Mexico City ali vstop v Srednjeameri\u0161ki vrtiljak<\/span><\/strong><\/p>\n

Ko letalo pristaja nad prestolnico Mehike<\/strong><\/a>, si je te\u017eko predstavljati, da je kje v tem ogromnem mestu tudi letali\u0161\u010de. Kamor se\u017ee oko, povsod so zgradbe, ki dobesedno zapolnjujejo celotno dolino, kjer le\u017ei Mexico City. Naj bo dolina, ampak nadmorska vi\u0161ina Mexico City-a je prbl. 2400m, ki poskrbi, da se nam obiskovalcem ne zvrti le od mnogih prese\u017ekov, po katerih mesto slovi, ampak tudi od vi\u0161ine. Neko\u010d imenovan Tenochtitlan, danes Ciudad de Mexico, je bil ustanovljen 1325 na oto\u010dku sredi jezera Texcoco. \"\"<\/a>Danes o jezeru skorajda ne moremo govoriti. Vse od ustanoviteljev Aztekov naprej je mesto rastlo in rastlo v dana\u0161njo prestolnico, ki uradno v metropolitanskem obmo\u010dju na\u0161teje preko 20 milijonov ljudi, neuradno \u0161e precej ve\u010d, postalo pomembno sredi\u0161\u010de na vseh nivojih in za nas popotnike izhodi\u0161\u010de za raziskovanje barvitih de\u017eel Srednje Amerike. Vstop v ta del sveta bi bil te\u017eko bolj\u0161i kot skozi fantasti\u010den Mexico City. Mesto je pravi konglomerat ljudi, narodov, zgodovine, kulture, arhitekture, katerega vsakdan utripa s tisto veliko mno\u017eico njegovih prebivalcev in je prepleten s tiso\u010di zgodb iz vseh nivojev \u010dlove\u0161kega \u017eivljenja. Najlep\u0161e se dan v velikem mestu za\u010dne na velikanskem osrednjem trgu, Zocalu, kjer se zlije\u0161 z mno\u017eico in ji sledi\u0161 k ostankom Azte\u0161kega Tenochtitlana, v vladno pala\u010do s freskami slovitega Diega Rivere, na vogal ene od ulic, kjer si pote\u0161i\u0161 lakoto s tamalesi<\/em>, okusnimi mehi\u0161kimi pouli\u010dnimi prigrizki. In to je le za\u010detek! Mexico Cty ponuja toliko, da ure kar be\u017eijo. Pogled na mesto iz enega od neboti\u010dnikov je vsekakor dogodek, ki ga ne pozabi\u0161, prav tako tudi obisk izjemnega antropolo\u0161kega muzeja, zgodba o slikarjih Fridi Kahlo in Diegu Riveri ter njunem nenavadnem \u017eivljenju, ki jo izve\u0161 na dvori\u0161\u010du njene hi\u0161e v enem od predelov mesta, Coyoacanu. \u017de je tu popoldne, ko na eni od pisanih bark v sklopu kanalov Xochimilco, ostankov nekdanjega jezera Texcoco, prepeva\u0161 skupaj z maria\u010di in nazdravlja\u0161 z margarito ob okusnem pi\u0161\u010dancu s \u010dokoladno omako. Seveda, \u0161e eden od u\u017eitkov potovanja po Mehiki je izjemna kulinarika, slove\u010da po vsem svetu. Tej za povrh so tukaj \u0161e vedno \u017eivahne ve\u010derne ulice, vsi Mehi\u010dani se nadvse radi dru\u017eijo, zabavajo, ple\u0161ejo…<\/span><\/p>\n

Z vstopnimi ritmi k prvim majevskim sledem <\/span><\/strong><\/p>\n

\u017divahna prestolnica Mehike je vse in \u0161e ve\u010d, kar si \u010dlovek lahko za\u017eeli za spoznavanje z novim delom sveta. Te\u017eko te izpusti, a kmalu pride \u017eelja po naravi in odmaknjenosti, ki nista dale\u010d stran. Le ena no\u010dna vo\u017enja na avtobusu in \u017ee so tu Palenque. Z 2000 metrov ni\u017ejo nadmorsko vi\u0161ino kot Mexico City in \u017ee na prvi pogled popolnoma nov svet. To je pravi kraj za po\u010ditek in vsrkavanje bolj pode\u017eelskega mehi\u0161kega vzdu\u0161ja s \u0161e pomembnej\u0161im razlogom za obisk, starodavnim majevskim mestom. Obisk majevskih \"\"<\/a>Palenq je pravi po\u010ditek za du\u0161o v pisani zeleni d\u017eungelski okolici in razkriva skrivnost za skrivnostjo te izjemne civilizacije, ki je svoj vrh dosegla med leti 250 in 900 na\u0161ega \u0161tetja. Tukaj so templji s presenetljivimi podrobnostmi, zapisi v majevski pisavi, grobnice velikih kraljev, pala\u010da in seveda tiste znamenite piramide, za\u0161\u010ditni znak majevske civilizacije. Podrobno spoznavanje te neverjetne kulture zapelje vsakogar v \u017eeljo, izvedeti ve\u010d. Seveda je to na poti po Srednji Ameriki \u0161e kako mogo\u010de, saj je posejana z ostanki nekdaj mogo\u010dnih majevskih mest, ki nikoli niso bila zbrana pod eno samo vladavino, pa\u010d pa sama zase neodvisne mestne dr\u017eavice. Lep dan v Palenquah kronamo \u0161e z ve\u010derjo v eni od tistih pravih mehi\u0161kih kantin, kjer mizo napolnijo s tortiljami na vse mogo\u010de na\u010dine in se pogovori, navdahnjeni z majevskimi zgodbami, zavle\u010dejo pozno v no\u010d. \u00bbViva la vida!\u00ab oz. Naj \u017eivi \u017eivljenje! Majevskim stopinjam iz Palenq sledimo naprej v sodobnost, \u017eivljenje tukaj in zdaj, saj so Maji ena od civilizacij, ki nikoli ni izumrla in \u0161e danes \u017eivi v Mehiki, Gvatemali in Belizah prbl. 10 milijonov Majev. Danes so del de\u017eel, kjer \u017eive, a njihova kultura, navade, na\u010din \u017eivljenja, so \u0161e kako posebni in unikatni v navidez modernem svetu!<\/span><\/p>\n

Skozi pisane vasice in kolonialna mesta v objem \u010darobnega jezera Atitlan<\/span><\/strong><\/p>\n

Maji radi \u017eive v malce odmaknjenih skupnostih vi\u0161avij Mehike in Gvatemale. Zato spadajo zraven vratolomne, ovinkaste ceste in visoka nadmorska vi\u0161ina, nekaj truda ve\u010d za podrobnej\u0161e raziskovanje teh krajev. Kako zanimiv je obisk majevske cerkve v vasici San Juan Chamula, ki komajda spominja na katoli\u0161ko cerkev. Tla so prekrita z borovimi iglicami, vedno je pri\u017eganih veliko sve\u010d, po celotnem prostoru se vije dim kadila, svetniki so oble\u010deni v prava obla\u010dila in majevske dru\u017eine se v cerkvi posvetujejo s tradicionalnimi \"\"<\/a>zdravilci, ki vodijo obrede, pogosto vklju\u010dujo\u010de celo \u017ertvovanja pi\u0161\u010dancev! Po vasi se sprehajajo v tradicionalna, pisana obla\u010dila oble\u010deni doma\u010dini in se ponosno dr\u017eijo zase. Hi\u0161ke so preproste, a polne simbolike. Prijazna gospa nas povabi, naj si ogledamo hi\u0161ni oltar. Nenavaden je in posve\u010den njihovim tradicionalnim bogovom, \u010deprav je zraven tudi kak\u0161en kri\u017e. In nepogre\u0161ljive steklenice coca \u2013 cole, darila za bogove in svetnike. Maji so namre\u010d uradno res katoliki, neuradno pa so svoja tradicionalna verovanja spojili s kr\u0161\u010danstvom v unikatno majevsko verovanje. Vasica San Juan Chamula je kot nala\u0161\u010d v bli\u017eini enega najlep\u0161ih mehi\u0161kih mest, San Cristobal de las Casas. S svojo zunanjo podobo in utripom \u017eivljenja si je mesto prislu\u017eilo naziv pueblo magico<\/em>, \u00bb\u010darobno mesto\u00ab. Ta naziv za\u017eivi pri prvem sprehodu po kolonialno na\u010drtovanih mestnih ulicah s hi\u0161kami razli\u010dnih barv, tiso\u010di zanimivih butikov, lokalov in restavracij. \u010casa za u\u017eivanje vzdu\u0161ja kar ni dovolj, a \u017eelja po raziskovanju vodi naprej, po \u0161e kar nekaj ovinkastih cestah v drugo dr\u017eavo, \u0161e za odtenek bolj tradicionalno Gvatemalo, kjer je skoraj 40% prebivalstva domorodnih Majev. Tudi tam se za\u010dne s pisanimi vasicami, \u0161e posebej na tr\u017ene dni, ko se spremenijo v eno samo veliko stojnico in privabijo na stotine obiskovalcev v barvitih obla\u010dilih. Ti dnevi so prava pa\u0161a za o\u010di in vse barve mavrice so tukaj na tiso\u010de na\u010dinov in v \u0161e ve\u010d oblikah! Skozi vasice se gvatemalske ceste vijejo po hribih gor in dol, dokler se na obzorju ne zalesketa gladina prelepega jezera Atitlan.<\/span><\/p>\n

Jezero, ognjene gore, misti\u010dne vasice in fantasti\u010den Tikal<\/span><\/strong><\/p>\n

Jezero Atitlan je obdano s tremi visokimi ognjeniki, ki \u0161e dodajo k celotnemu vzdu\u0161ju. Po obali posejane zanimive vasice kar same od sebe kli\u010dejo k postanku na vo\u017enji z ladjico preko velikega jezera. Vsaka vasica je svet zase z na\u010dinom \u017eivljenja, navadami, verovanjem, \"\"<\/a>pre\u017eivljanjem… Obrti, s katerimi se doma\u010dini ukvarjajo, je te\u017eko pre\u0161teti in presene\u010denj ni konec, kdo bi si mislil, da vam tam v lokalni predelovalnici kave skuhajo pravi pravcati espresso? V vasici San Pedro la Laguna domuje tudi slavni Maximon. Nekak\u0161no zlitje Sv. Simona in tradicionalnih majevskih bo\u017eanstev, je izjemno priljubljen kot nekak\u0161en svetnik. Ni ga lahko najti in se zmeniti za obisk, a ko ti uspe, je do\u017eivetje popolno. Po darovanju piva in denarja Maximonu, je \u010das za \u0161e en sprehod ob jezeru Atitlan. Ali zgolj ob\u010dudovanje prelivajo\u010dih se barv ob son\u010dnem zahodu. Kakorkoli, jezero se dotakne vsakogar s svojo pravljico. V bli\u017eini je tudi eno najbolj znanih mest Gvatemale, kolonialna Antigua, kjer ima\u0161 ob sprehodu po mestu ob\u010dutek, kot da se je zaustavil \u010das in si v nekem drugem, kolonialnem obdobju 18.stoletja. Tukaj ulice nikoli ne spe in je mesto vedno \u017eivahno, izza marsikaterih vrat je sli\u0161ati glasbo. Ne zmanjka zgodovinskih koti\u010dkov v mestu, ob \u017eelji po naravi pa je blizu mesta tudi nemirna ognjena gora Pacaya, ki je vedno na voljo\"\"<\/a> za vzpone in ob\u010dudovanje njene mogo\u010dnosti. Najlep\u0161e je zve\u010der, ko so obrisi senc lepo vidni na vijoli\u010dnem nebu in ko \u0161e kako teknejo tortilje, spe\u010dene na vro\u010di lavi! Poleg vi\u0161avja okrog Antigue in jezera Atitlan je Gvatemala znana tudi po enem najlep\u0161ih majevskih arheolo\u0161kih najdi\u0161\u010d in ponovno iz vidika narave \u010dudovitem kraju, Tikalu. Iz majevskega vsakdana tokrat ponovno sledimo njihovim stopinjam v preteklost in se sre\u010damo s staro civilizacijo v zlatem, klasi\u010dnem obdobju, ko je tukaj, kjer danes najdemo ene najbolj strmih majevskih piramid nasploh, cvetelo starodavno trgovsko mesto Tikal. To je kraj, ki navdu\u0161i \u017ee ob prvem jutranjem stiku, ko se sprehaja\u0161 skozi d\u017eunglo in ob njenih zvokih do osrednjega trga s tistima zlove\u0161\u010dima templjema na vrhu strmih piramid, od koder naj bi neko\u010d letele glave \u017ertvovanih bogovom. Tako kot vsa starodavna majevska mesta tudi Tikal \u010daka arheologe, da ga odkrijejo \u0161e ve\u010d. A zgodbe s \u010dasa starih Majev \u0161epetajo stari kamni, ko v jutranji meglici z vrha ene od piramid ob\u010duduje\u0161 razgled na zeleno okolico, s katere tu in tam pokuka \u0161e kak\u0161na piramida in se posku\u0161a\u0161 prestaviti v \u010dasu nazaj, ko je mesto vrvelo s skoraj 100 000 prebivalci.<\/span><\/p>\n

\u010cas je za obmorski u\u017eitek in nekaj karibskega vzdu\u0161ja, to so Belize<\/span><\/strong><\/p>\n

Belize so pravi dokaz za dejstvo, da so velike stvari v najmanj\u0161ih paketih. To je majhna dr\u017eavica v Srednji Ameriki brez velikih mest, z nizkim \u0161tevilom prebivalstva, veliko lepe narave in \u0161e posebej dolgo obalo ob karibskem morju. In najpomembnej\u0161e, dolg, \u0161e kako \u017eiv in bogat koralni greben. Najlep\u0161e v Belizah je na njenih sipinah oz. cayih, majhnih pe\u0161\u010denih oto\u010dkih sredi toplega turkiznega morja, \"\"<\/a>med katerimi je tudi skrajno simpati\u010den in vabljiv Caye Caulker. To je oto\u010dek brez motornega prometa, s prbl. 2 km dol\u017eine in 1000 prebivalci, kjer je glavno geslo \u00bbgo slow\u00ab oz. \u00bbpojdi po\u010dasi\u00ab. Torej gre za tisti umirjeni karibski ritem \u017eivljenja, ki se ga obiskovalci navadijo zelo hitro. Glavna dejavnost na oto\u010dku so seveda izleti z ladjicami na koralni greben, ki so pravzaprav celodnevna aktivnost in vklju\u010dujejo veliko postankov na krajih z najlep\u0161im podvodnim svetom. Ne zmanjka \u010dudovitih \u017eivopisnih koral in rib, ki jih opazuje\u0161 skozi svojo masko in kjer bi najraje tolikokrat zavpil od veselja! Tukaj je tudi mo\u017enost plavanja z nenevarnimi morskimi psi, adrenalinsko do\u017eivetje in seveda kozarec rum pun\u010da ob vra\u010danju na oto\u010dek skozi son\u010dni zahod. \u0160e en kraj, kjer bi \u010dlovek kar ostal. In se sprehajal bos po pe\u0161\u010denih poteh, kramljal z doma\u010dini, jedel slastno sve\u017eo morsko hrano ter u\u017eival v svetu brez mote\u010dih elementov. Tudi slovo od Caye Caulkerja je posebno. Polet z mini letalom preko morja in oto\u010dkov nazaj na celino, od koder je Mehika z Yukatanom oddaljena le kraj\u0161o vo\u017enjo.<\/span><\/p>\n

Zaklju\u010dek v stilu pri slavni Chichen Itzi s kan\u010dkom svetovljanske mehi\u0161ke obale<\/span><\/strong><\/p>\n

Chichen Itza pove z imenom ve\u010d kot najdalj\u0161i opis tega izjemnega kraja. Tu stoje ostanki nekdaj mogo\u010dnega majevskega mesta, ki so se s piramido El Castillo uvrstili med sedem novih \u010dudes sveta! \u010cas je za nove zgodbe o Majih. Chichen Itza jih je polna, saj je izjemno dobro raziskana in restavrirana. Njeno ime pomeni ob ustju vodnjaka Itza in res je mesto zrastlo ob dveh kra\u0161kih pojavih, ogromnih\"\"<\/a> ponorih oz. velikih naravnih vodnjakih. To je bil tudi vir \u017eivljenja, saj se je vanju med de\u017ejem nabralo dovolj vode tudi za bolj suhe mesece. A zgodba ni tako preprosta, saj so pri raziskovanju enega od vodnjakov na\u0161li na njegovem dnu zlato, \u017ead, kadila, \u010dlove\u0161ke ostanke… Poimenovali so ga sveti vodnjak. To je le za\u010detek. Navdu\u0161i tudi igri\u0161\u010de za majevske igre z \u017eogo. Je bila pora\u017eena ekipa res darovana bogovom? Skrivnosti se nadaljujejo pri observatoriju in nadaljujejo s templjem voj\u0161\u010dakov, zidom tiso\u010dih lobanj, nenavadnimi kipi in podobami. Seveda ogled Chichen Itze dose\u017ee vi\u0161ek, ko stoji\u0161 pod El Castillo-m, to slovito piramido z vseh fotografij in ob\u010duduje\u0161 spretnost majevskih graditeljev. Popolna struktura navdu\u0161i s \u0161tevilkami in \u0161e ve\u010d malenkostmi, ki nam vzamejo sapo! Starodavna majevska mesta tukaj v Chichen Itzi dose\u017eejo vi\u0161ek! Misli odplavajo tiso\u010d let nazaj, ko se vozi\u0161 po suhem Yukatanu proti obali, znani po sne\u017eno beli mivki in turkiznem morju. Razglednice postanejo resni\u010dnost in kronajo jih \u017eivahni obmorski ve\u010deri v latino ritmih, saj \u010dustvena Mehika \u0161e kako rada zaple\u0161e v no\u010d.<\/span><\/p>\n

\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: vodnica Ajda \u0160ter Mexico City ali vstop v Srednjeameri\u0161ki vrtiljak Ko letalo pristaja nad prestolnico Mehike, si je te\u017eko predstavljati, da je kje v tem ogromnem mestu tudi letali\u0161\u010de. Kamor se\u017ee oko, povsod so zgradbe, ki dobesedno zapolnjujejo celotno dolino, kjer le\u017ei Mexico City. Naj bo dolina, ampak nadmorska vi\u0161ina Mexico City-a je prbl. 2400m, ki poskrbi, da se nam obiskovalcem ne zvrti le od mnogih prese\u017ekov, po katerih mesto slovi, ampak tudi od […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,233,234,231,239,18],"tags":[],"class_list":["post-12220","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-agencija-oskar","category-belize","category-gvatemala","category-mehika","category-mehika-gvatemala-belize","category-vodniki"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t