{"id":11861,"date":"2012-08-29T08:38:05","date_gmt":"2012-08-29T07:38:05","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=11861"},"modified":"2012-08-29T08:38:05","modified_gmt":"2012-08-29T07:38:05","slug":"madeira-je-magnet","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/madeira-je-magnet\/","title":{"rendered":"Madeira je Magnet"},"content":{"rendered":"

 
\nM = M
\n<\/strong>
\n\u00bb\u017de samo ime je tako eksoti\u010dno in mamljivo!\u00ab sem se navdu\u0161eno veselila svojega potovanja na Madeiro<\/a> ob vkrcanju na letalo za Funchal. \u00bbKaj \u0161ele me \u010daka tam v \u017eivo?\u00ab, me je prijetno zbadalo v mislih, ko smo se spu\u0161\u010dali na eno najnevarnej\u0161ih svetovnih\u00a0 letali\u0161kih stez v bli\u017eini glavnega mesta.\"\"<\/a> Takrat si nisem mogla niti predstavljati, da me \u010daka sredi Atlantika pravlji\u010den otok, ki se bohoti s \u010dudovitim cvetjem, sapo jemajo\u010dimi pogledi na morje iz visokih klifov in neskon\u010dnimi pe\u0161potmi, ki so pravi raj za ljubitelje narave in pohodov.
\nRazlogov zakaj ima otok sredi Atlantika prav posebno mesto na zemljevidu sveta in zakaj kar \u00bbvle\u010de\u00ab nase je veliko. Eden izmed njih je prav gotovo \u00a0ime.
\nIme in klima<\/strong>
\nMadeira je dobila svoje ime po obilici lesa, ki ga je bilo na otoku pred prihodom portugalskih naseljencev v izobilju. Madeira namre\u010d pomeni les. Celoten otok je \u00a0je pred kolonizacijo otoka v 15. stoletju pora\u0161\u010dal gozd lovorikovca, ki je bil zna\u010dilen tudi za evropske gozdove pred ledeno dobo.
\nZaradi subtropske klime ve\u010djih \"\"<\/a>temperaturnih nihanj na otoku ni, ve\u010dje razlike nastopijo z vi\u0161inskimi razlikami, ki so na otoku naravnost presunljive. V dobre pol ure lahko \u010dlovek do\u017eivi\u00a0 prijetno poletno mediteransko obmorsko klimo na 0m nad morjem in mrzel gorski zrak z meglo na 1818m nad morjem.
\nTudi sever in jug otoka imata svoje klimatske posebnosti. \u010ce je za jug zna\u010dilno toplo in son\u010dno vreme, je za sever zna\u010dilno hladnej\u0161e in bolj obla\u010dno, de\u017eevno \u00a0vreme. Tako si lahko v istem dnevu \u00bbmoker do kopalk\u00ab v morju in \u00bbmoker do spodnjic\u00ab zaradi de\u017enih nalivov, ki presenetijo za naslednjim ovinkom. Niti kopalke, niti zimska oprema s kapo, vetrovko, rokavicami in de\u017enikom niso odve\u010d v prtljagi.
\nSkrivnostna Atlantida
\n<\/strong>Enega od razlogov za \u00bbmagnetizem\u00ab otoka lahko najdemo v zelo zgodnji zgodovini, kak\u0161nih 10,000 let nazaj,\u00a0 ko je njegovo ozemlje spadalo pod visoko razvito Atlantidsko civilizacijo, o kateri v svojem delih Kritija in Timaj pi\u0161e Platon. Opisuje jo kot vzorec za idealno dr\u017eavo z visoko\u00a0\"\"<\/a> razvito dr\u017eavno upravo, gospodarstvom, vojsko, znanostjo in glavnim mestom Pozejdonija, poimenovanem po ustanovitelju bogu morja Pozejdonu. Na svojem vi\u0161ku je imela Atlantida kolonije na obeh straneh Atlantika, kamor so spadali Madeira, Azori, Kanarski in Zelenortski otoki.
\nO njenem obstoju\u00a0 je pisal tudi znani atenski dr\u017eavnik in zakonodajalec Solon, ki jo omenja kot kontinent, ki se je neko\u010d pogreznil v globine Atlantika.
\nKje natanko se je Atlantida nahajala obstaja vrsta teorij, ena izmed zelo verjetnih jo polaga na obmo\u010dje Madeirske skupine otokov, kjer je glavni izmed 4 otokov prav Madeira.
\nUgodni vetrovi<\/strong>
\nV svojih zemljevidih so jo za\u010drtali tudi Feni\u010dani, za njimi pa \u0161tevilna druga ljudstva Sredozemlja. K oto\u0161ki prepoznavnosti in pomembnosti\u00a0 so pripomogle tudi naravne danosti. Vetrovi, ki pihajo \u010dez Atlantik so omogo\u010dali plovbo mimo Madeire ali Kanarskih otokov ladjam na poti v Ameriko, Karibe, Ju\u017eno Afriko in Indijski ocean, pot nazaj pa je potekala mimo Azorov.
\nNjeno pristani\u0161\u010de, strate\u0161ko postavljeno na poteh trgovskih vetrov, ki so bile aktivne do odprtja Sue\u0161kega kanala, je bilo klju\u010dnega pomena za parnike na poti do Severne Amerike in Ju\u017ene Afrike vse do 70-ih let dvajsetega stoletja.
\nTekstil in Turizem
\n<\/strong>Magnet za trgovce s tekstilom je bila tudi dragocena rde\u010da barva, znana kot \u00bbzmajeva kri\u00ab, ki so jo pridobivali iz lubja, natan\u010dneje \u00a0iz rde\u010de obarvane smole \"\"<\/a>eksoti\u010dnega Zmajevega drevesa, ki je uspeval na ju\u017enih delih Madeire in \u00a0njenega soseda otoka Porto Santo.
\nOd 18. stoletja naprej pa je vse ve\u010d obiskovalcev pritegnila zaradi mo\u017enosti oddiha in v zdravili\u0161ke namene, saj so njena prijetna klima \u010dez celo leto, \u010dudovita narava in bli\u017eina Evrope\u00a0 omogo\u010dili razvoj terapevtskega turizma.
\nKo sta sredi 70-ih let prej\u0161njega stoletja dva angle\u0161ka popotnika ugotovila, da so vzdr\u017eevalne potke za \u00bblevade\u00ab\u00a0 –\u00a0 vodne kanale, s katerimi namakajo su\u0161ne predele otoka, primerne kot pe\u0161poti, se je za\u010del drasti\u010den razvoj turizma. Tako danes Madeiro letno obi\u0161\u010de ve\u010d kot pol milijona ladijskih in ve\u010d kot dva milijona letali\u0161kih potnikov. Najve\u010d turistov prihaja iz obmo\u010dja Evropske Unije.
\n
\nZnane osebnosti<\/strong>
\nTako so jo skozi zgodovino obiskale \u0161tevilne znane osebnosti, ki so se zapisale na seznam top 10-ih najbolj znanih obiskovalcev.
\nPrvi med njimi je bil brodolomec Robert Machin, ki je s svojo izvoljenko Anne iskal zato\u010di\u0161\u010de pred hudim neurjem. Po njem se danes imenuje kraj na vzhodu otoka Machico.
\nPoljski kralj Ladoslaw III. je po izgubi bitke pri Varni 1414 postal eden prvih stalnih naseljencev na otoku.
\nKri\u0161tof Kolumb je pri\u0161el kot trgovec s sladkorjem leta 1478 in se vrnil 10 let pozneje na poti do Novega Sveta.
\nSkriti zaklad, ki ga je na Ilhas Desertas zakopal\"\"<\/a> pirat Captain Kidd ni bil nikoli odkrit.
\nRaziskovalec kapetan James Cook se je vkrcal na svojo ladjo Endeavour na Madeiri daljnega leta 1768.
\nPora\u017eeni Napoleon Bonaparte je nakupil zaloge vina v Funchalu na poti v izgnanstvo na Sveto Heleno leta 1815.
\nPoslednji avstroogrski cesar Karel I. je umrl v izgnanstvu na Madeiri leta 1922.
\nAngle\u0161ki dramatik George Bernard Shaw je na Madeiri navdu\u0161eno hvalil svojega plesnega u\u010ditelja z besedami: \u00bbTo je edini \u010dlovek, ki me je kadarkoli \u010desarkoli nau\u010dil.\u00ab
\nWinston Churchill je pisal svoj 4. zvezek vojnih spominov med bivanjem v razko\u0161nem hotelu Reid’s.
\nTakrat \u0161e bodo\u010da britanska premierka Margaret Thatcher je leta 1951 pre\u017eivela svoj medeni mesec v hotelu Savoy.
\nRazlogov za obisk Madeire je ve\u010d kot dovolj.\u00a0 Samo \u0161e pot pod noge, da se prepri\u010date na lastne o\u010di, da je \u00bbvredna greha\u00ab.
\nSara<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

  M = M \u00bb\u017de samo ime je tako eksoti\u010dno in mamljivo!\u00ab sem se navdu\u0161eno veselila svojega potovanja na Madeiro ob vkrcanju na letalo za Funchal. \u00bbKaj \u0161ele me \u010daka tam v \u017eivo?\u00ab, me je prijetno zbadalo v mislih, ko smo se spu\u0161\u010dali na eno najnevarnej\u0161ih svetovnih\u00a0 letali\u0161kih stez v bli\u017eini glavnega mesta. Takrat si nisem mogla niti predstavljati, da me \u010daka sredi Atlantika pravlji\u010den otok, ki se bohoti s \u010dudovitim cvetjem, sapo jemajo\u010dimi pogledi […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,219,106,18],"tags":[],"class_list":["post-11861","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-agencija-oskar","category-madeira","category-portugalska","category-vodniki"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t