{"id":11552,"date":"2012-07-04T08:39:45","date_gmt":"2012-07-04T07:39:45","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=11552"},"modified":"2012-07-04T08:39:45","modified_gmt":"2012-07-04T07:39:45","slug":"sicilijanska-odisejada","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/sicilijanska-odisejada\/","title":{"rendered":"Sicilija, otok sonca, vulkanov in mafije 1. del"},"content":{"rendered":"

<\/a>\u00a0
\nLetos spomladi so nam zvezde <\/a>namignile, da se nekje v srcu Sredozemlja skriva magi\u010den otok, poln mitov in legend, prelepe narave, \u017eivahne ognjene \"\"<\/a>energije in temperamentnih prebivalcev. Tako smo se kmalu zatem odpravili na pravo malo odisejado po trikotnem otoku, Trinacrii, bolj poznanem tudi pod imenom Sicilija. \u0160e sanjalo se nam ni o tem, kaj vse bomo na Siciliji do\u017eiveli, spoznali in okusili.
\nTako smo ekipa treh, Giuseppe, Salvatore in Alfina,\u00a0 vzeli pot pod noge proti trikotnem oto\u010dku. Na\u0161a Odisejada se je pri\u010dela \u017ee v Benetkah, ko so nas spodili z letala dokaj nepoznanega prevoznika, zaradi tehni\u010dnih motenj. In \u017ee smo se navdu\u0161evali nad temperamentnimi in burnimi reakcijami na\u0161ih sopotnikov, ki so se vra\u010dali v doma\u010de kraje. Klicarili, kri\u010dali in molili so, dokler smo \u010dakali na letalo. Medtem pa je Salvatore mirno prebiral italijanske besede iz svojega slovarja, Giuseppe jih je ponavljal, \"\"<\/a>\u00a0Alfina pa popravljala njuno izgovarjavo. \u010cas \u010dakanja na polet je minil kot bi rekel Sicilija in \u017ee smo pristali v Palermu. Pilot letala si je zaslu\u017eil buren aplavz, oziroma bolje re\u010deno zahvalo s strani potnikov, da nas je v enem kosu pripeljal na za\u017eelen kraj, brez huj\u0161ih posledic.
\nPrevzeli smo na\u0161 temni Santino, ki se je pona\u0161al z mo\u010dnim motorjem, elegantnim izgledom in prostorno notranjostjo, ki se je v prihodnjih dneh kmalu spremenila v pravi doma\u010di zverinjak \u2013 po pravilu \u0161irjenja kaosa. Tako smo se v poznem ve\u010deru peljali proti Enni, na\u0161emu prvemu Sicilijanskemu mestecu. Nekje smo prebrali, da je okolica Enne veljala za najbolj rodovitno obmo\u010dje Sicilije, a nas to ni prepri\u010dalo. V vedno mo\u010dnej\u0161i temi smo se \u010dudili obrisom pokrajine in njeni nerodovitnosti. \"\"<\/a>Ko smo se po istem predelu peljali nekaj dni kasneje, je dnevna svetloba razblinila na\u0161e teorije o nerodovitnosti Sicilije, saj je sonce s svojimi \u017earki ne\u017eno bo\u017ealo neskon\u010dna \u017eitna in makova polja pokrajine. Toliko o na\u0161i teoriji nerodovitnosti Sicilije. V Enno smo prispeli pozno pono\u010di in vsi o\u010darani strmeli v osvetljeno mestece na hribu. Takoj smo zavili v prvo rosticcerijo in si privo\u0161\u010dili slastne Sicilijanske prigrizke v obliki pomaran\u010d – arancine. To je bilo verjetno eno bolj genialnih odkritji na\u0161ega potovanja, saj so arancini postali na\u0161 glavni vir ogljikovih hidratov, energije in sanjskih okusov na na\u0161i odisejadi. Ko smo bili la\u010dni, smo sanjali arancine v vseh oblikah in vseh okusov!
\nV za Sicilijance bogokletnih urah se je Giuseppe odpravil na \u0161print po mestecu, Alfina pa na u\u017eiva\u0161ko-fotografski \"\"<\/a>sprehod, medtem ko je Salvatore poskrbel za obilen, okusen, sanjski zajtrk z razgledom za milijon dolarjev. Odisejado smo nadaljevali po vasicah in po panoramski rumeni cesti proti severnemu delu Etne. V evfori\u010dnem stanju ob pogledih na prekrasne vasice iz pravljice smo ve\u010dkrat kot nala\u0161\u010d izbrali bele ceste in se po teh cesticah sredi nikjer, obdanimi z neskon\u010dnim rumeno cveto\u010dim grmi\u010devjem prebijali do razglednih to\u010dk in bili temu primerno nagrajeni z Alfininim: oooooo kakoooo lepooooo!!! Da ne omenjamo vriskanje in piskanje Alfine v najbolj nepri\u010dakovanih trenutkih, ki je Giuseppeja tako spravljalo iz vsakdanjega tira, da jo je poprosil, naj proba zni\u017eati frekvenco, da nebi na\u0161 Santino kon\u010dal nekje v grmovju ali pa v kakem kanalu.\u00a0 V Randazzu smo popili odli\u010dno kavico na glavnem trgu in ugotovili, da doma\u010dini Capuccina ne pijejo, ampak predvsem pijejo Liscio ali Macchiato. \u0160e korak bli\u017eje do prelevitve v prave Sicilijance.\u00a0 Naleteli smo tudi na prisr\u010dne starej\u0161e ob\u010dane, ki so nam v Sicilijan\u0161\u010dini in predvsem z kretnjami razlo\u017eili zgodovino mesteca in opisali bombardiranje Randazza za \u010dasa Druge Svetovne Vojne.
\nGiuseppe je z svojim izostrenim nosom odkril prav posebno \"\"<\/a>vrsto arancina, ki je bil polnjen z pr\u0161utom, pistacijami, mozarello, obdan z ri\u017eem, paniran in po vrhu potresen z pistacijami. Predvsem pa: SLASTEN ! Spominjal nas je na zasne\u017eeno Etno. Severni del Etne je bil posebno zanimiv, saj smo sre\u010devali lavine jezike, na katerih so rastle male ne\u017ene ro\u017enate cvetlice, okro\u0161 jezikov pa smo opazovali nasade pistacijevih dreves, agrumov in oljk. Etna je na nas budno pazila in se kopala v son\u010dni svetlobi ter zapadlem snegu na njenem vrhu. Ustavili smo se v bli\u017enjem kraju, kjer je Vulkan kaznoval Venero za njeno nezvestobo z neverjetno stvaritvijo \u2013 Alcantarinem \u017erelu. Lavin kanjon po katerem te\u010de ledeno-hladna voda je res nekaj posebnega! Nam pa se je prav prilegel le\u017eeren sprehod po naravi s pogledi na kanjon in z namakanjem nog v \u017erelu samem.
\nPrispeli smo v Taormino in se odpravili pogledati slaven hibriden gr\u0161ko-rimski tempelj. \u00a0In ostali brez besed. Navdu\u0161il nas je razgled na Etno in vzhodno Sicilijansko pla\u017eo ter azurno barvo morja. Odlo\u010dili smo se, da obi\u0161\u010demo tudi bli\u017enjo vasico, poznano po izdelavi mandljevega vina. \"\"<\/a>Nato pa smo se odpravili na obisk k mafiji v Savoco. Ker je bilo v Savoci rahlo obla\u010dno vreme\u00a0 smo pri\u0161li do sklepa, da se je mafija ali poskrita po domovih in \u010daka lep\u0161e vreme, ali pa je na terenu. Zve\u010der smo prispeli na obalo in zaslu\u017eeno popadali v globok spanec ter sanje o naslednjem dnevu.
\nPo zajtrku smo se odpravili na kavico na obalo in tam sre\u010dali belopolto \u017eeni\u010dko, ki nam je rade volje skuhala na\u0161e Liscie in Macchiato ter omogo\u010dila dostop do obale. Tako smo pili kavico na stopni\u010dkah, ki jih je vsake toliko \u010dasa zalilo razburkano morje. U\u017eivali smo v jutranjem soncu in ob pogledu na pene\u010de se morje. Nato pa vse do vrha Etne! Salvatore se je odlo\u010dil, da razi\u0161\u010de vzno\u017eje Etne in dokumentira njene manj\u0161e kraterje in druge vulkanske pojave. Giuseppe in Alfina pa sta se z \u017ei\u010dnico in terenskimi vozili podala proti glavnim kraterjem Etne. \u00bbTo je prava zgodba!\u00ab: \u00a0Je Giuseppe vzklikal, ko je opazoval \u010drno lavasto pobo\u010dje, delno prekrito s sne\u017enimi zaplatami in zlove\u0161\u010di centralni krater, obdan z rumeno plastjo \u017evepla in oblaki dima. Alfina, oble\u010dena v vse kar je imela in s trakom, ki ji ga je posodil Salvatore ter z dekico Turk Havayollari pa je samo vzklikala: \u00bbKako me zebeeee \u2026 ampak tole je pa super, tale Etna!!!\u00ab Vzpon na Etno je bil res nekaj nepozabnega, saj je \"\"<\/a>popolnoma jasno, da spe\u010da lepotica pod seboj kuha neskon\u010den lonec peklensko vro\u010de in \u017eare\u010de lave, ki bo prej ali slej prispela na povr\u0161je v spektakularno bruhajo\u010di obliki.
\nPot smo nadaljevali v Catanio. <\/a><\/a>Mesto je konec 17. stoletja prizadel hud potres in popolnoma uni\u010dil mesto, ki je bilo zatem obnovljeno v baro\u010dnem slogu. Ampak prav posebnem baro\u010dnem slogu, kajti ve\u010dina cerkva in stavb je bilo zgrajenih iz vulkanskega temno \u010drnega kamna. Da nebi mesta spet prizadela kak\u0161na grozota, na primer izbruh Etne, ker mesto le\u017ei pod samim <\/a>vzno\u017ejem mogo\u010dnega vulkana, pa so si doma\u010dini izmislili prav simpati\u010den talisman. Slon\u010dka izklesanega iz vulkanske kamnine in ga postavili na glaven trg Catanie, s smejo\u010dim se obrazom obrnjenim proti Etni, ki tako \u0161\u010diti prebivalce mesta, hkrati pa je postal tudi njihova maskota. V Catani je Alfina preverila vro\u010dekrvnost Sicilijancev pri vo\u017enji, ko se je nek voznik \u017eelel vriniti pred na\u0161ega Santina pod nadzorom Salvatoreja in pokazala <\/a>vozniku pomembno vro\u010dekrvno Sicilijiansko gesto, on pa je na to gesto odgovoril z \u0161e bolj vro\u010dekrvno gesto. Tako je bila tudi hipoteza o vro\u010dekrvnosti Sicilijancev uspe\u0161no in brez huj\u0161ih posledic potrjena!
\n\u00a0V Sirakuzah smo raziskali Arhimedovo uho, prav zanimiv kamnolom, neko\u010d tudi zapor in najve\u010dje gr\u0161ko gledali\u0161\u010de na otoku. Mesto Sirakuze je bilo prelepo, okra\u0161eno s \"\"<\/a>pala\u010dami, z mehko svetlobo osvetljeno katedralo in pre\u017eeto s spro\u0161\u010denim vzdu\u0161jem. Pozno popoldne, po \u0161esti uri smo se odpravili po rumeni in beli cesti do nekropole Pantalica. Tu se je na\u0161a teza o tem da rumene in bele ceste niso ravno najbolj zanesljive, potrdila \u2013 a smo se prebili do na\u0161e nekropole. Dolina Pantalice je bila obsijana z lu\u010djo zahajajo\u010dega sonca, grobnice iz \u017delezne in Bakrene dobe pa so nas spominjale na domovanja vilincev. Zapustili smo \u010darobno vilinsko de\u017eelo in se podali proji jugo-zahodnemu delu otoka, do prestolnice Sicilijanske \u010dokolade, Modice in se nastanili pri doma\u010dinih v prelepi hi\u0161ici mirnega vzdu\u0161ja. Naslednji dan smo ugotovili, da je glavna zna\u010dilnost mesteca poleg \u010dokolade \u0161e mno\u017eica prelepih baro\u010dnih cerkva in samostanov. Pot nas je vodila proti prestolnici keramike, mestecu Caltagirone. Povzpeli smo se po ve\u010d stotih s kerami\u010dnimi plo\u0161\u010dicami okra\u0161enih stopnicah na vrh mesteca, tam pa nas je do\u010dakal prelep razgled na baro\u010dno mestece. Na\u0161li smo tudi prelepo kerami\u010dno podobo Trinacrie – simbola Sicilije. Prikazuje Meduzo s ka\u010djimi lasmi in tri noge. Tudi Meduza, edina od treh smrtnih gorgon, ki jo je ubil Perzej s pomo\u010djo Atene je imela tri glave. Tako tri noge in Meduzina glava simbolizirajo trikotno obliko otoka in prvotna tri plemena, ki so naseljevala Sicilijo.
\nO ostanku na\u0161e poti,\u00a0 Dolini templjev, Agrigentu, Palermu, zarotah, mafiji Alfina si lahko preberete v drugem delu SICILIJANSKE ODISEJADE.<\/strong><\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u00a0 Letos spomladi so nam zvezde namignile, da se nekje v srcu Sredozemlja skriva magi\u010den otok, poln mitov in legend, prelepe narave, \u017eivahne ognjene energije in temperamentnih prebivalcev. Tako smo se kmalu zatem odpravili na pravo malo odisejado po trikotnem otoku, Trinacrii, bolj poznanem tudi pod imenom Sicilija. \u0160e sanjalo se nam ni o tem, kaj vse bomo na Siciliji do\u017eiveli, spoznali in okusili. Tako smo ekipa treh, Giuseppe, Salvatore in Alfina,\u00a0 vzeli pot pod […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,244,245,246,18],"tags":[],"class_list":["post-11552","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-agencija-oskar","category-evropa","category-italija","category-sicilija","category-vodniki"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t