![\"Balkoni-znamenitost-Tbilisija\"](\"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2012\/05\/Balkoni-znamenitost-Tbilisija.jpg\" "\\"Balkoni-znamenitost-Tbilisija\\"")
<\/a>Balkoni, znamenitost Tbilisija<\/p><\/div> Gora Kazbeg<\/p><\/div> Freska v katerdrali Svetitskhoveli<\/p><\/div> Najvi\u0161ji vrh \u0160kara<\/p><\/div> No\u010dni Tbilisi<\/p><\/div> Mladostna otoznost v Svanetiju<\/p><\/div> Gruzija, mala de\u017eela na ju\u017eni strani mogo\u010dnega gorstva, nekoliko spominja na na\u0161o malo de\u017eelo. Na severu so visoke in zasne\u017eene kavka\u0161ke gore, pod katerimi izvirajo mogo\u010dne gorske reke. Okno v svet jim je morje, \u010crno morje, po katerem vsako leto pluje ve\u010d milijonov ton blaga, namenjenega v dr\u017eavo in iz nje in kamor Gruzijci tako radi odhajajo na vsakoletni oddih. Tu je rodovitna ni\u017eina s polji in sadovnjaki, ki omogo\u010da pridelavo vseh vrst sadja, zelenjave […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,227,224,18],"tags":[],"class_list":["post-11153","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-agencija-oskar","category-armenija","category-gruzija","category-vodniki"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t
\nnekoliko spominja na na\u0161o malo de\u017eelo. Na severu so visoke in zasne\u017eene kavka\u0161ke gore, pod katerimi izvirajo mogo\u010dne gorske reke. Okno v svet jim je morje, \u010crno morje, po katerem vsako leto pluje ve\u010d milijonov ton blaga, namenjenega v dr\u017eavo in iz nje in kamor Gruzijci tako radi odhajajo na vsakoletni oddih.
\nTu je rodovitna ni\u017eina s polji in sadovnjaki, ki omogo\u010da pridelavo vseh vrst sadja, zelenjave in \u017eit. Na drugi strani \u0161irno gri\u010devje, zara\u0161\u010deno z vinsko trto, ki jeseni napolni vinske sode. Tu so \u0161e kra\u0161ke jame, topli vrelci in mineralna voda. In v sredini, v kotlini, le\u017ei glavno mesto Tbilisi s starim mestnim jedrom, nad katerim bdi trdnjava.
\nTudi Gruzija je biv\u0161a socialisti\u010dna de\u017eela, ki se je leta 1991 osamosvojila in se potem zapletla v vojno. Tudi Gruzija<\/a> ima ju\u017eno sosedo, Armenijo, s katero sta uradno v toplih in prijateljskih odnosih, a si ne morejo kaj, da se ne bi tudi malo sovra\u017eili. Tudi Gruzijci govorijo svoj jezik in tudi Gruzija je v svetu precej neprepoznavna in jo, zaradi podobnosti imen, zamenjujejo z ameri\u0161ko zvezno dr\u017eavo Georgio. Res, vse skupaj je videti precej podobno, pravzaprav tako, kot bi na\u0161o Slovenijo malce napihnili. Gruzijske gore so vi\u0161je in gorske reke bolj dero\u010de, njihova obala je dalj\u0161a, ni\u017eina bolj \u0161irna, vinogradni\u0161tvo pa ima dalj\u0161o tradicijo. Tudi vojna je trajala dlje in je bila bolj krvava, poleg svojega jezika pa imajo tudi \u010disto svojo pisavo. In njihova zgodovina sega dale\u010d, dale\u010d nazaj.
\nKot je nekdaj bilo …<\/strong>
\nV davnini, pred 120 milijoni let so dana\u0161njo Gruzijo med drugim poseljevali tudi dinozavri,
\n<\/a>
\nki so v apnen\u010dastih tleh pustili trajne odtise. 1,8 milijona let pa je tega, kar so se tu ustalili na\u0161i predniki. Gruzija namre\u010d hrani ostanke homo georgicusa, ki so najstarej\u0161i dokaz o \u017eivljenju\u00a0na\u0161ega prednika izven Afrike. Ljubkovalno mu re\u010dejo tudi najstarej\u0161i Evropejec in je pred dobrim desetletjem zanetil pravo revolucijo med arheologi in dodobra pretresel dru\u017einsko drevo \u010dloveka in njegovih prednikov.
\nZgodovinsko slavo te de\u017eele so \u0161irili tudi stari Grki. Jazon in Argonavti so \u0161li zlato runo iskat v Kolhido, rodovitno ni\u017eino, v kateri danes le\u017ei drugo najve\u010dje gruzijsko mesto Kutaisi. Zlato runo se sli\u0161i kot izmi\u0161ljotina, a dero\u010de gorske reke so svoje \u010dase s seboj nosile zlata zrna. In ta zlata zrna so lovili s pomo\u010djo ov\u010djih ko\u017e, napetih na lesene okvire, ki so jih postavili pod slapove in brzice. Umetnost zlatarstva je bila tu razvita \u017ee pred petimi tiso\u010dletji in ni \u010dudno, da je zlato zadi\u0161alo tudi starim Grkom, ki so na ozemlje dana\u0161nje Gruzije pri\u0161li okoli tiso\u010d let pred na\u0161im \u0161tetjem.
\nO Gruziji kot dr\u017eavi je mo\u010d govoriti od 10. stoletja naprej, najve\u010djo slavo pa je na prelomu 12. in 13. stoletja dosegla kraljica Tamara.
\n<\/a>
\nPravzaprav je bil njen naziv kralj, saj je imela mo\u010d in oblast, ki sta prej in pozneje pripadala le mo\u0161kim vladarjem. Arhitektura,\u00a0literatura, filozofija, znanost, voja\u0161ki in politi\u010dni dose\u017eki so na svetovnem zemljevidu Gruzijo postavili na pomembno mesto. Ko je bila Evropa \u0161e v srednjem veku, je Gruzija \u017ee do\u017eivljala renesanso in bila najmo\u010dnej\u0161a kr\u0161\u010danska sila v tem delu sveta, ki je kljubovala mogo\u010dnim muslimanskim sosedam.
\nOd 19. stoletja naprej je zgodovina Gruzije tesno povezana z njeno severno sosedo. Sprva s carsko Rusijo, pozneje s Sovjetsko zvezo. Eden najslavnej\u0161ih Gruzijcev je Josip D\u017euga\u0161vili, svetu bolj znan pod imenom Stalin, ki pa svoji domovini ni izkazoval nobenih posebnih privilegijev. Gruzijci se zato kar ne morejo odlo\u010diti ali naj bodo na tega slavnega, a kontroverznega mo\u017ea ponosni ali pa naj ga pometejo v muzej.
\nNe boj, mesarsko klanje!<\/strong>
\nV novej\u0161i zgodovini sta ime Gruzije v svet ponesli Ju\u017ena Osetija in Abhazija. Je \u017ee tako, da se v svetovne novice najla\u017eje pride z vojnami in grozodejstvi. Ti pokrajini uradno sicer pripadata Gruziji, a Gruzijcev tam ne boste na\u0161li. Mnogi so izgubili \u017eivljenja in tiso\u010di so bili kot begunci primorani zapustiti svoje domove.
\n“Izguba Abhazije nas zelo boli. Zakaj nas ne marajo?
\n<\/a>
\nVedno so bili del Gruzije. To so zakuhali Rusi, da so se lahko polastili tega lepega obalnega ko\u0161\u010dka zemlje. Pod njihovo oblastjo jim bo veliko huje,” meni Nato, dekle, rojeno v Abhaziji. In nadaljuje: “Ne gre za sovra\u0161tvo. Meni so ubili o\u010deta, pa jih ne sovra\u017eim. Obe strani sta utrpeli izgube. Storjene so bile napake, a zdaj jih sku\u0161amo popraviti. Upam, da bodo to uvideli in se vrnili pod na\u0161e okrilje.”
\nNe glede na razplet pa je Gruzija s temi vojnami veliko izgubila. Prehod iz socializma v vrtinec tr\u017enega gospodarstva je bil te\u017eak za vse nove demokracije, vojne in njihove posledice pa so Gruzijo \u0161e dodatno upo\u010dasnile. To je tudi eden od razlogov za rev\u0161\u010dino. Po statisti\u010dnih ocenah je standard Gruzijcev pribli\u017eno petkrat ni\u017eji od na\u0161ega.
\nOd kod lepote tvoje?<\/strong>
\n\u010clovek ima v Gruziji v\u010dasih ob\u010dutek, da stari \u010dasi kar no\u010dejo zapustiti de\u017eele na ju\u017eni strani Kavkaza, a v zadnjih letih sta modernizacija in \u017eal tudi amerikanizacija odlo\u010dno zakorakali tudi po gruzijskih tleh. Stari del Tbilisija je \u010daroben. 1500-letno zgodovino so prepletli s sodobnostjo.
\n<\/a>
\nNa socialisti\u010dne \u010dase pa spominja kak\u0161na natakarica, ki ob prihodu gosta trpe\u010de zavzdihne: Oh, ravno tebe mi je bilo treba, zdaj moram pa delati. Gruzija ima tudi bogato kulturno dedi\u0161\u010dino, a v\u010dasih se zdi, da je pri\u0161lekom no\u010de razkazati. Ne znajo se pohvaliti z njo, saj zanje samohvala ni spodobna. Tudi sicer jim manjka podjetnosti. Ve\u010dina le \u010daka, da jim dobra slu\u017eba pade v naro\u010dje. “Bomo morali Migrelci kaj storiti na tem podro\u010dju,” pravi Giorgi, \u0161tudent mednarodnih odnosov. Migrelci iz zahodne pokrajine Samagrelo so namre\u010d edini, ki so znani po podjetnosti, ve\u010dina drugih Gruzijcev je raje zadr\u017eana, malodu\u0161na, oto\u017ena in tarnajo\u010da. “Med desetimi najbogatej\u0161imi Gruzijci je sedem Migrelcev,” mi je \u0161e zaupal Giorgi in s tem podkrepil najino povr\u0161insko oceno o narodovem blagru.
\n<\/a>
\nNeizpodbitna lepota Gruzije<\/a> pa je vsekakor narava. Ta se ne zmeni za spodobnost in se na veliko sama hvali. Mogo\u010dni, ve\u010dno zasne\u017eeni pettiso\u010daki Visokega Kavkaza so obdani z odro\u010dnimi dolinami, \u0161irnimi gozdovi, dero\u010dimi rekami in vasmi, do katerih vodijo le vijugaste, mnogokrat v pobo\u010dja hribov vklesane ceste. Tam ljudje \u017ee tiso\u010dletja \u017eivijo dale\u010d od civilizacije, gospodarji na svoji zemlji. \u0160e danes se ti svojeglavi hribovci ne uklanjajo nikomur, ne vladi, ne bogata\u0161em, ne turistom.
\nGorovje Malega Kavkaza je druga\u010dno, vulkanskega nastanka, z visokimi planotami, utrdbami, ki so varovale popotnike in trgovce, skrivnimi mesti, izklesanimi v skalo, ter vrelci mineralne vode, ki iz globin sili na povr\u0161je. Tu je \u017ee v zgodovini potekala meja, zato so bili ti kraji bolj redko naseljeni. In ker so jih zanemarjali tudi pozneje in jih \u0161e danes, so zaradi slabih prometnih povezav ostali odmaknjeni. Redki popotniki in pohodniki lahko tu v lepih razgledih najdejo svoj mir. Vmes, med obema gorstvoma, je na eni strani prostrana rodovitna ni\u017eina s polji, sadovnjaki in nasadi \u010dajevca, ki se kon\u010da s \u010drnomorsko obalo. Poleti se tu temperature redno dvigujejo nad 40 stopinj Celzija, a rastje ohranja svoje \u017eivahne barve, saj se vlaga pribli\u017ea 100 odstotkom. Na drugi strani pa je hribovit svet vinogradov. Ve\u010d kot \u0161tiristo razli\u010dnih sort vinskih trt poznajo in Gruzija velja za domovino vinogradni\u0161tva. Danes sku\u0161ajo ohraniti starodavne postopke proizvodnje vina v velikanskih lon\u010denih amforah, imenovanih kvevri. Tudi ve\u010dtiso\u010dletno tradicijo “nazdravljalca” so ohranili. Na zabavah tako vedno izberejo nekoga zabavnega in v dobri pivski kondiciji, ki ves \u010das skrbi za dobro po\u010dutje izbrane dru\u017ebe.
\nPa \u0161e to<\/strong>
\nNa tr\u017enici v Kutaisuju je neka gospa opazovala na\u0161o malo skupino, ki se je s fotoaparati podala v lov za utrinki vrve\u017ea. Turistov tam niso ravno vajeni.
\n“Od kod so?” je vpra\u0161ala mojo gruzijsko prijateljico Nato.
\n“Iz Slovenije,” ji na kratko pojasni.
\n“Hm, kje je to? Je to \u010ce\u0161koslova\u0161ka?”
\nNato je vsa zgro\u017eena nad njeno nevednostjo sicer zelo prijazni gospe za\u010dela pojasnjevati, kje le\u017ei Slovenija, da je bila v\u010dasih del Jugoslavije \u2026 Gospa pa \u0161e vedno ni to\u010dno vedela, kam bi nas dala, in Nato je bila vse bolj ogor\u010dena.
\nPa ji gospa prostodu\u0161no odgovori: “Daj no, prepri\u010dana sem, da tudi ti ljudje niso to\u010dno vedeli, kje je Gruzija, dokler se niso odlo\u010dili priti sem.”
\nPa saj je imela kar prav, mar ne?
\nNina Slamnik za \u010dasopis Dnevnik, priloga Prosti \u010das<\/strong><\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"