{"id":10950,"date":"2012-04-11T11:17:20","date_gmt":"2012-04-11T10:17:20","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=10950"},"modified":"2012-04-11T11:17:20","modified_gmt":"2012-04-11T10:17:20","slug":"v-dezeli-malgasev-marec-2012","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/v-dezeli-malgasev-marec-2012\/","title":{"rendered":"V de\u017eeli Malga\u0161ev, marec 2012"},"content":{"rendered":"

<\/strong>
\nNajprej prestavimo \u010das<\/strong>
\nNeko\u010d je obstajal velik rajski otok, ki se je milijone let razvijal v svoji izolaciji nekje v Indijskem oceanu. Bil je to otok s pisanim rastlinjem vseh mogo\u010dih oblik in velikosti in \u0161e bolj pisanim \u017eivalskim svetom, prav tako vseh mogo\u010dih oblik in velikosti. \"\"<\/a>Ta otok je tak\u0161en obstajal vse do pred prbl. 2000 leti, ko se je na njem izkrcala prva skupina naseljencev, znanih pod strokovnim imenom homo sapiens<\/em>, ostala in ga spremenila za vedno. Mu dodala prav poseben pe\u010dat in skozi leta ustvarila dana\u0161nji Madagaskar. Prebivalcem Madagaskarja danes re\u010demo Malga\u0161i. Pri\u0161li so iz mnogo razli\u010dnih smeri in si na tem velikem, zelo posebnem otoku ustvarili novo \u017eivljenje ter pisali svojo zgodbo ponovno od za\u010detka. Nastala je nova kultura, pravzaprav kulturna me\u0161anica 18-tih razli\u010dnih ljudstev, ki danes \u017eive na Madagaskarju. Navad je veliko, raznolikih obrazov prav tako. Sama zunanja podoba otoka in arhitektura se menjata skupaj z ljudstvi. Ko stopimo iz letali\u0161\u010da v Antananarivu na za\u010detku\u00a0 na\u0161e dogodiv\u0161\u010dine v de\u017eeli Malga\u0161ev, najprej uskladimo ure. Resni\u010dno se za kan\u010dek prestavi \u010das, bolj pomemben pa je premik na splo\u0161no Malga\u0161ko dojemanje \u010dasa. Od zdaj naprej bo vse mora-mora<\/em>! To pomeni po\u010dasi-po\u010dasi. Seveda, kaj pa drugega. To\u010dnost, natan\u010dnost, vedeti koliko je ura,… Vse to je na Madagaskarju postranskega pomena, kar smo tekom potovanja velikokrat ugotovili. Dan traja od son\u010dnega vzhoda do zahoda in se nadaljuje tudi kako urico ali dve v no\u010d. To je tisto, kar nam da narava in kar imamo, da izkoristimo! Komaj \u010dakamo, smo si rekli in odgovor na vsako naglico je bil od za\u010detka naprej mora-mora.<\/em>
\nMadame, madame: mufu, orange, samosa?<\/strong>
\nZgodovina Madagaskarja <\/a>je precej skrivnostna. Vseh 2000 let \u010dlove\u0161ke prisotnosti na otoku ni pustilo veliko virov in pe\u010datov. Eno obdobje med mnogimi pa je le-teh pustilo mnogo.\"\"<\/a> To je obdobje francoske kolonizacije otoka. \u0160e danes je francoski jezik poleg malga\u0161kega dale\u010d najbolj raz\u0161irjen tuji jezik in skoraj vsakdo zna vsaj besedico ali dve francosko. In hrana! <\/a>Eden od poudarkov potovanja po Madagaskarju<\/a> je definitivno izvrstna kulinarika, kateri se skoraj vsak popotnik \u010dudi skoraj vsak dan! Seveda gre vedno lepo po vrsti. Predjed, glavna jed in sladica. Ve\u010dina restavracij pripravlja dnevne menije, vsak dan razli\u010dne in tak\u0161nih sestavin, da bi se lahko kosali s svetovno znanimi kuharji in restavracijami. Skoraj vsak dan smo ob ve\u010derji ostali odprtih ust, koliko je to dobrih idej in nenavadnih kombinacij, <\/a>ki pri\u010darajo v\u010dasih skorajda nezemeljske okuse. Si predstavljate poparjeno \u0161pina\u010do, na njej pa topel sir camembert? Slavne francoske potage juhice, zmlete iz vse mogo\u010de zanimive lokalne zelenjave? Pa\u0161tetke iz sve\u017eih morskih sade\u017eev? Ob fileju sve\u017ee ribe v vanilijevi omaki pa smo dejansko ostali brez besed. \"\"<\/a>Lepo je potovati, \u0161e lep\u0161e pa, ko gre ljubezen do de\u017eele dejansko takole skozi \u017eelodec. Seveda ne manjka tudi doma\u010dih poslastic z ulice in preprostih malga\u0161kih stojnic. Na vseh obcestnih postojankah ponujajo vse mogo\u010de. Samosa (indijskega izvora) gre z roko v roki z mufujem (afri\u0161ki prigrizek). Ob kokosovih palmah sladkanje s kokosovimi pi\u0161kotki in seveda ve\u010dno dobro, so\u010dno, aromati\u010dno tropsko sadje. Ko si re\u010de\u0161 takole preko dneva, kaj ko bi snedli kak\u0161en ananas? Dva, tri,… In doma\u010da jabolka sredi hribov, di\u0161e\u010de jagode in sve\u017ee grozdje. Poleg vse eksotike se \u010dlovek razveseli tudi teh znanih, a tukaj druga\u010dnih in prav tako zanimivih okusov. Ne gre brez tiste pike na i oz. sladice po izjemni hrani. Tiste sve\u017ee pripravljene so fantasti\u010dne. Obstajajo pa na Madagaskarju tudi prave \u010dokoladnice. Kot bi padle z nekega drugega sveta. In s toliko razli\u010dnimi pralineji, da jih ne more\u0161 dati vseh v najmanj\u0161o darilno \u0161katlo. Preverjeno, tudi ljubezen do de\u017eele o\u010ditno gre skozi \u017eelodec. Kajti prav vsak dan na Madagaskarju smo se veselili vsega tistega dobrega, ki nas je pri\u010dakalo na kro\u017eniku. Ali pa na pladnjih obcestnih prodajalcev, na naklju\u010dni stojnici in klimatizirani \u010dokoladnici!
\nOtok mnogih razli\u010dnih obrazov<\/strong>
\nNa Madagaskarju si tudi dva potovalna dneva med sabo nista podobna. Izvzamemo lahko le tiste po\u010ditni\u0161ke dni ob morju, pri katerih smo \u0161e kako veseli, \"\"<\/a>da so si podobni! Potovanje iz prestolnice Tane vodi proti jugo \u2013 zahodu in v mnogih kilometrih pre\u010dka kar nekaj raznolikih pokrajin, ljudstev, flore in favne. V\u010dasih se vpra\u0161a\u0161, \u010de si sploh \u0161e na istem otoku. Pojem otok je sicer te\u017eko ponotranjiti, ker je Madagaskar tako velik (za skoraj 29 na\u0161ih Slovenij), a kljub vsemu. Na za\u010detku so tu hrib\u010dki in visoke gorske hi\u0161ke ter ljudje azijskega porekla. Potem kratek skok v tropski de\u017eeni gozd med prve lemurje, te znane primate z Madagaskarja in v pravo tropsko vlago. \u017de so tukaj spektakularni kanjoni z novimi vrstami lemurjev in popolnoma druga\u010dnim rastlinjem. Tudi obrazi se vztrajno spreminjajo s prevo\u017eenimi kilometri. Bolj ko gre\u0161 proti zahodu, bolj so afri\u0161ki. Ko se cesta spu\u0161\u010da proti jugu, sre\u010damo nahajali\u0161\u010da dragih kamnov, ki spominjajo na pravi divji zahod. \u0160e ve\u010d razli\u010dnih vrst lemurjev in v bli\u017eini morja kon\u010dno tudi pravi, skrajno nenavadni in posebni baobabi. Oblike teh dreves so enostavno skoraj nezemeljske in tudi sama pokrajina ob zahodni obali otoka, ki gleda na Mozambik, je na \u010dase skoraj nezemeljska. Vesoljski trnov gozd in sipine ob morju, fenomenalna svetloba ob son\u010dnem zahodu… Temu sledi skok \u010dez cel otok in ponovno druga\u010dnost vzhodne obale. Od rek, najve\u010djih med vsemi vrstami lemurjev, mnogih odmaknjenih vasic, do belih obal in toplega tropskega morja ter pisanega podvodnega sveta.
\nOh ta mora-mora <\/em>oz. noro dober \u010das<\/strong>
\nKo smo po\u010ditnikovali\"\"<\/a> na oto\u010dku Nosy Natto, smo zbirali vtise z na\u0161ega potovanja in ugotovili, da jih je skorajda neskon\u010dno. Se spomni\u0161 tistega dne, ko smo sre\u010dali Pedra Opeko, mi re\u010de sopotnica. Seveda se in zdi se mi, kot da je \u017ee vsaj en mesec nazaj. Pa sta minila le dva tedna. To je \u010das, ki te\u010de po malga\u0161ko, mora-mora<\/em>, a se zgodi tako veliko, da bi lahko zapolnili ve\u010dkrat toliko, kot je v resnici minilo! In ko smo se poslavljali od Madagaskarja, je na\u0161 let proti Parizu zamujal. \u0160e ena ura \u010dakanja? Ah kje, mora-mora<\/em>, kako lepo v bistvu, \u0161e dovolj bo \u010dasa, da bomo kak\u0161no rekli in si privo\u0161\u010dili \u0161e ko\u0161\u010dek doma\u010de \u010dokolade!
\nAjda \u0160ter<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Najprej prestavimo \u010das Neko\u010d je obstajal velik rajski otok, ki se je milijone let razvijal v svoji izolaciji nekje v Indijskem oceanu. Bil je to otok s pisanim rastlinjem vseh mogo\u010dih oblik in velikosti in \u0161e bolj pisanim \u017eivalskim svetom, prav tako vseh mogo\u010dih oblik in velikosti. Ta otok je tak\u0161en obstajal vse do pred prbl. 2000 leti, ko se je na njem izkrcala prva skupina naseljencev, znanih pod strokovnim imenom homo sapiens, ostala in […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,240,18],"tags":[],"class_list":["post-10950","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-agencija-oskar","category-madagaskar","category-vodniki"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t