{"id":1060,"date":"2009-04-19T19:15:37","date_gmt":"2009-04-19T18:15:37","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=1060"},"modified":"2009-04-19T19:15:37","modified_gmt":"2009-04-19T18:15:37","slug":"olimpijske-avanture","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/olimpijske-avanture\/","title":{"rendered":"Olimpijske avanture"},"content":{"rendered":"<p><strong>OLIMPIJSKE AVANTURE &#8211; XINJIANG 2008<\/strong><br \/>\n\u00a0<br \/>\n\u00a0<br \/>\n<span style=\"underline\">PRVI OSKARIZEM: <em>POTOVANJA UBIJAJO DO\u017dIVETJA, MAR NE?<\/em><\/span><br \/>\n\u00a0<br \/>\nKaj sem si predstavljala pred potovanjem? Predvsem druga\u010dno Kitajsko kot sem jo do\u017eivljala leta 1995 po klasi\u010dni poti, pu\u0161\u010davo Svena Hedina in znamenito tr\u017enico v Ka\u0161garju. Prebrala sem program, tekst v starej\u0161i izdaji Lonely Planeta in pogledala nekaj slik na internetu.<br \/>\n\u00a0<br \/>\n\u00bbAja, kam \u017ee spet gre\u0161? Kje je \u017ee to?\u00ab, so spra\u0161evali znanci in sodelavci. \u00bbPa \u0161e otroka bosta vlekla s seboj? Kako pa to sploh zdr\u017ei? Ali se ne dolgo\u010dasi?\u00ab. Za na\u0161o enajstletno Katarino me ne skrbi, do sedaj se je vedno izkazala kot radovedna in vztrajna punca. In kako bom potovanje pre\u017eivela jaz? Pustimo se presenetiti!<br \/>\n\u00a0<br \/>\nZadnji dnevi pred potovanjem so zbe\u017eali med obilico dela v slu\u017ebi in de\u017eurstvi ter urejanjem papirjev za hi\u0161no fasado in \u0161ele zadnji dan pred potovanjem me je zagrabila potovalna mrzlica.<br \/>\n\u00a0<br \/>\n<span style=\"underline\">24.07.2008 BRNIK &#8211; ISTANBUL &#8211; ALMATY<\/span><br \/>\n\u00a0<br \/>\nKon\u010dno ODKLOP! Potovanje se pri\u010denja! Pomahamo zeleni Sloveniji in se po postanku v Zagrebu \u017ee spu\u0161\u010damo nad minarete Istanbula. Spoznamo Oskarja, Saro in sopotnike, skupaj nas je v skupini 18, sami prekaljeni vandrovci, ki so \u017ee veliko videli in do\u017eiveli.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nPosedamo in opazujemo letalski promet. Letali\u0161\u010da so pa\u010d nujno zlo vsakega potovanja. Ob son\u010dnem zahodu se dvignemo nad Bospor in poletimo proti vzhodu. Dobra ve\u010derja na no\u010dnem letu proti Almatyju, nekaj dreme\u017ea in prva potovalna pridobitev &#8211; blazina. Hvala Turkish Airlines!<br \/>\n\u00a0<br \/>\n<span style=\"underline\">25.07.2008 ALMATY &#8211; JEZERO SAYRAM<\/span><br \/>\n\u00a0<br \/>\nDOOOLG DAN!<br \/>\n\u00a0<br \/>\nKazahstanski obmejni uradniki in uradnice z ogromnimi kapami nas pred vstopom v dr\u017eavo natan\u010dno popi\u0161ejo in fotografirajo. Na parkiri\u0161\u010du pred letali\u0161ko zgradbo nas pri\u010daka de\u017e. Ali ne potujemo v pu\u0161\u010davske kraje? Nalo\u017eimo se v ruska kombija in drvimo proti meji. Vo\u017enjo po kazahstanskih stepah v glavnem prespim, zelo zanimiva pa so velika obcestna pokopali\u0161\u010da.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nOkrog poldneva pridemo do mejnega prehoda Korgas. Kazahstansko kitajska meja je nekaj posebnega, kot so vse meje v tem delu sveta. Kak\u0161en dolg\u010das je schengenska Evropa! Meja je odprta le nekaj ur dnevno od ponedeljka do petka, je pa to eden od le \u0161tirih cestnih mejnih prehodov na tiso\u010de kilometrov dolgi meji.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nKazahstanski uradniki imajo kosilo in v tem \u010dasu mejo preprosto zaprejo. Tudi mi se jim pridru\u017eimo v menzi. Prostori menze so pravi muzej socializma, za kosilo pa dobimo zelo dober bor\u0161\u010d.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nKo se vsi podpremo, nas ponovno popi\u0161ejo, odkljukajo in spustijo v hodnik, kjer spet dve uri \u010dakamo, da odprejo kitajsko stran meje. Katarina mirno spi na nahrbtnikih. Spet izstopno fotografiranje in kombi preko nikogar\u0161njega ozemlja. Kitajci so \u0161e bolj natan\u010dni, brskajo po nahrbtnikih, najbolj strogi so z lastniki fotoaparatov in Oskarjevim ra\u010dunalnikom. Vmes se neskon\u010dno \u010dudijo, zakaj potujemo v provinco Xinjiang in ne na olimpijske igre v Peking. Kon\u010dno se vsi zberemo na kitajski strani. Ko prestopimo ograjo mejnega prehoda, se v nas zapodijo menjalci denarja, prodajalci in prekup\u010devalci. Spoznamo na\u0161a lokalna vodnika\u00a0 Tatara Ekrema in Ujgura Abdula, oba kitajska \u0161oferja in na\u0161 avtobus znamke King Long, ki smo ga ljubkovalno poimenovali kar KING KONG.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nPrvi kitajski vtisi: obmejni Korgas, obdelana dolina reke Ili, slaba cesta ob novogradnji povsem nove \u0161tiripasovnice, ki se vzpenja v pogorje Tjan\u0161ana (Nebe\u0161kega gorovja), prav preko pa\u0161nikov ob jezeru Sayram na 2000 m nadmorske vi\u0161ine. Kaza\u0161ki pastirji nas sprejmejo v svoje jurte in pogostijo s \u010dajem in ve\u010derjo. \u0160e sprehod ob obali jezera v mraku, nato pa zlezem v spalno vre\u010do in zaspim kot ubita.<br \/>\n<span style=\"underline\">\u00a0<\/span><br \/>\n<span style=\"underline\">26.07.2008 JEZERO SAYRAM &#8211; KARAMAY<\/span><br \/>\n\u00a0<br \/>\nVsi v na\u0161i jurti prespimo son\u010dni vzhod, zbudimo se \u0161ele, ko eden od doma\u010dinov odstrani ponjavo z luknje v stropu. Po zajtrku, kjer poskusim slan ov\u010dji sir, se vzpnemo na\u00a0 razgledne pa\u0161nike nad modrim jezerom. Med tropi ovac, krav, konjev in celo kamel si ogledujemo jezero in okoli\u0161ke \u0161tiri- in pettiso\u010dake pokrite s snegom. Doma\u010dinom smo zelo zanimivi. Kaza\u0161ki pastir sku\u0161a Katarini prodati majhno belo muco, ki se son\u010di na strehi jurte, pri tem opravilu je zelo vnet.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nPoslavljamo se od Sayrama in se po avtocesti spu\u0161\u010damo proti jugovzhodu. Vesela sem, da smo \u0161e videli in do\u017eiveli skoraj nedotaknjeno lepoto in prvobitno \u017eivljenje pastirjev, bojim se, da bodo \u010dez nekaj let tu stali hoteli in kolone avtomobilske plo\u010devine.<br \/>\n<a href=\"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2009\/04\/img_6721.jpg\"><img decoding=\"async\" class=\"alignnone size-medium wp-image-1061\" src=\"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2009\/04\/img_6721-300x199.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"199\" \/><\/a><br \/>\n\u00a0<br \/>\n\u00a0<br \/>\n\u00a0<br \/>\n\u00a0<br \/>\nPo\u010dasi s postanki se spu\u0161\u010damo proti robu D\u017eungarskega bazena. Pogorje Tjan\u0161an poteka od severozahoda iz Kazahstana proti jugovzhodu do pu\u0161\u010dave Gobi in provinco Xinjiang deli na D\u017eungarski bazen na severu in Tarimsko kotlino s pu\u0161\u010davo Takla Makan na jugu. Vedno bolj vro\u010de postaja, hribi ostajajo za nami, mimo polj koruze in bomba\u017ea se vozimo \u017ee po polpu\u0161\u010davi in po\u010dasi se pred nami vzpnejo neboti\u010dniki naftne prestolnice &#8211; mesto Karamay. Ima pol milijona prebivalcev, zraslo je v zadnjih desetletjih na robu pu\u0161\u010dave, bogate z naftnimi zalogami. Vidimo nove zgradbe, ceste, mostove in parke, prebivalci pa so ve\u010dinoma Hani.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nXinjiang je avtonomna pokrajina kot Tibet, Mand\u017eurija in Notranja Mongolija, kjer so do Maove revolucije prebivale ve\u010dinoma manj\u0161ine: Ujguri, Kazaki, Kirgizi, Mongoli, Tatari, Tad\u017eiki in zelo malo Hanov. V zadnjih desetletjih se kitajske oblasti zelo trudijo, da bi se razmerje spremenilo v korist Hanov, zato so tudi ustanovili korporacijo, ki nadzoruje zidavo in naseljevanje Hanov v mestih, ki so kakorkoli pomembna (uprava, nafta, nadzor nad vodo..). Nekaj teh mest bomo \u0161e spoznali na na\u0161i poti, poleg Karamaya \u0161e Urumqi, Kuytun, Korlo, Alar.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nZve\u010der se sprehodimo po tr\u017enici in za\u010dnemo spoznavati jedi z \u017eara po ujgursko. Spoznamo prijetno Kitajko s sinom in \u010divavo. Osrednji park je prav po kitajsko na\u010di\u010dkan in okra\u0161en.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nPrile\u017ee se tu\u0161 in prva kitajska postelja.<br \/>\n<span style=\"underline\">\u00a0<\/span><br \/>\n<span style=\"underline\">27.07.2008 KARAMAY &#8211; JEZERO KANAS<\/span><br \/>\n\u00a0<br \/>\nSpoznavamo se s skrivnostmi kitajskega zajtrka, pogre\u0161amo marmelado, kruh, mleko, kavo, sadje. Kitajci \u017ee zjutraj jedo pikantno zelenjavo in \u017elikrofom podobne cmoke. \u0160e najbolj mi tekne ri\u017eeva juha, ki jo izbolj\u0161am z dvema \u017elicama sladkorja.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nNavajamo se na kitajski \u010das, tu prihaja lahko do zme\u0161njav, kajti provinca Xinjiang ima svoj \u010das (srednjeevropski \u010das + 4 ure), mi pa se dogovorimo za pekin\u0161ki \u010das (srednjeevropski \u010das + 6 ur), kajti vsi javni prevozi in uprava so vezani na ta enotni dr\u017eavni \u010das. Torej vstajamo v mraku, sonce pa zahaja pozno \u0161ele okrog 22. ure.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nSpet nas \u010daka zelo dolg dan!<br \/>\n\u00a0<br \/>\nVozimo se med kilometri in kilometri naftnih polj in polpu\u0161\u010dave. Vmes se ustavljamo, sprehajamo med grmi\u010dki in osamelimi drevesi, ki kljubujejo pesku in vro\u010dini. Med sprehodi Katarina in Rafko postaneta zbiratelja zanimivih kamnov in priredita z njimi pravi koncert tolkal. Sprehodimo se skozi trsje do presihajo\u010dega jezera, kjer najpogumnej\u0161i med sopotniki zaide v \u017eivo blato. Med potjo spoznavamo oskarizme, najbolj se te dotaknejo, ko jih ob\u010duti\u0161 na lastni ko\u017ei &#8211; na tej strani v dnevniku je tisti o stanju telesa in duha, zlasti prvi del kar dr\u017ei.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nMimo mesta Urhu in Mesta strahov se po\u010dasi dvigamo v nepregledne stepe. V mestu Urhu opazimo starej\u0161ega mo\u017eakarja v Maovi uniformi, ki zbira plasti\u010dne steklenice in prispevamo kar lep kup plastike.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nNa sprehodu skozi stepo se nam pridru\u017ei mlada ov\u010dka, s katero imamo veliko zabave. Proti ve\u010deru v mestu Burqin ve\u010derjamo ribe in se za\u010dnemo po\u010dasi vzpenjati v pogorje Altaj, pot se zelo vle\u010de in zadnji kos poti prespim. Okrog enih se primajemo do preno\u010di\u0161\u010da.<br \/>\n\u00a0<br \/>\n<span style=\"underline\">\u00a0<\/span><br \/>\n<span style=\"underline\">28.07.2008 JEZERO KANAS<\/span><br \/>\n\u00a0<br \/>\nZjutraj vidimo, kam smo pri\u0161li. Prespali smo v ve\u010djem kompleksu preno\u010di\u0161\u010d, ki izgledajo kot sindikalno letovi\u0161\u010de. Kompleks je poln in \u017ee na parkiri\u0161\u010du ob vhodu v nacionalni park Kanas nam je jasno, da tu ne bomo sami ob\u010dudovali narave. Pokrajina je lepa, vzpenjamo se po dolini zelo modre reke (podobne So\u010di), mimo visokogorskih pa\u0161nikov in vi\u0161inskih barij do jezera Kanas. Darjo komentira: \u00bbKot bi Bohinjsko jezero prestavili na Pokljuko\u00ab. \u017dal je tu vse zelo komercialno, podrejeno mno\u017ei\u010dnemu turizmu &#8211; ladjice, kamele, jurte, spominki, tudi vas prvotnih prebivalcev Mongolov Tuwa. \u0160koda.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nKatarina spoznava zna\u010dilnosti sibirske tajge, upam, da si bo \u010dimve\u010d zapomnila. Popoldne utrujeni oble\u017eimo ob poto\u010dku stran od mno\u017eic Kitajcev. Glava in mi\u0161ice so te\u017eke, kaj je \u017ee to jet lag disease?<br \/>\n\u00a0<br \/>\n\u0160e samopostre\u017ena ve\u010derja v na\u0161em sindikalnem kompleksu, Katarini dale\u010d od doma najbolj tekne krompir v oblicah. Kako potovanje hitro spremeni na\u0161a merila, okuse in \u017eelje!<br \/>\n<span style=\"underline\">\u00a0<\/span><br \/>\n<span style=\"underline\">29.07.2008 KANAS &#8211; URHU<\/span><br \/>\n\u00a0<br \/>\nZapu\u0161\u010damo Altaj, preko prekrasnih vi\u0161inskih pa\u0161nikov se vra\u010damo nazaj v dolino. V zgodnjem jutru \u010drede ovc odhajajo na pa\u0161o &#8211; spominjajo me na slovensko pravljico o pastir\u010dku, ki so mu vile podarile \u010dredo. S Katarino opazujeva zanimivo \u017eivljenje \u00bbmini\u00ab svizcev. Tu bi mirno lahko pre\u017eivela cel dan.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nSpet se spustimo v Burqin in med odli\u010dnim kosilom opazujemo uli\u010dni pretep med dvema \u017eenskama. Nabere se kar precej radovedne\u017eev, epilog pa je predvidljiv. Tri najve\u010dje razborite\u017ee odpelje policijska marica. V veleblagovnici spoznamo nov poklic &#8211; luknja\u010d blagajni\u0161kega ra\u010duna?!<br \/>\n\u00a0<br \/>\nPo\u010dasi nadaljujemo po znani poti proti Mestu strahov (Ghost City) na robu mesta Urhu, ki je urejen kot turisti\u010dna geolo\u0161ka u\u010dna pot. Gre za jezersko dno iz obdobja mezozoika, v katerem se prikazujejo jezerske usedline v skladih, so razli\u010dnih barv od ne\u017eno roza, pe\u0161\u010dene do olivno zelene in tvorijo neverjetne pe\u0161\u010dene skulpture. Po dalj\u0161em pregovarjanju na temo olimpijskih iger in varnosti tujcev nam dovolijo, da se v parku utaborimo. Sprehodimo se po pra\u0161ni cesti, mimo turisti\u010dnih kamel in okrep\u010devalnic. Kitajski turisti zapu\u0161\u010dajo park, sonce zahaja in pe\u0161\u010dene skulpture za\u017earijo v povsem novih barvah. Utaborimo se v ozki dolinici. Ker ni vetra, se ve\u010dina odlo\u010di za spanje na prostem brez \u0161otora. \u0160e prej Oskar s pomo\u010dnicami, kjer je zelo aktivna Katarina, pripravi odli\u010den satara\u0161. \u00a0<br \/>\n\u00a0<br \/>\nZazrem se v Rimsko cesto in po\u010dasi zaspim.<br \/>\n\u00a0<br \/>\n\u00a0<br \/>\n<span style=\"underline\">30.07.2008 URHU &#8211; URUMQI<\/span><br \/>\n\u00a0<br \/>\nNa\u0161 tabor o\u017eivi pred son\u010dnim vzhodom. Pe\u0161\u010deni skladi spet spreminjajo barve, res je lepo. Katarina je pono\u010di zdrsnila s podloge in se izkopava iz vre\u010de kar nekaj metrov ni\u017ee v pesku, je pa nad svojo prvo pu\u0161\u010davsko izku\u0161njo navdu\u0161ena.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nNadaljujemo proti mestu Urhu v park skulptur dinozavrov, pravi pravcati Jurski park, katerega tloris je v obliki dinozavra. V D\u017eungarski kotlini so ob nafti na\u0161li v zadnjem desetletju tudi dobro ohranjena okostja dinozavrov.<br \/>\n\u00a0<br \/>\n\u010caka nas dolga in vro\u010da vo\u017enja do Urumqija, kamor prispemo pozno popoldne. Vmes si ogledamo kaza\u0161ko pokopali\u0161\u010de pod budnim o\u010desom imama na kolesu.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nPrestolnica province Xinjiang Urumqi le\u017ei na obronkih pogorja Tjan\u0161an na nadmorski vi\u0161ini 900 m. Je dvomiljonsko mesto, kjer se na vsakem koraku gradi &#8211; novo, vi\u0161je, najvi\u0161je, stare \u010detrti v celoti izginjajo in odstopajo prostor neboti\u010dnikom. Ve\u010dino v mestu po\u010dasi prevzemajo Hani.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nPo\u010dasi se sprehodimo skozi ujgursko \u010detrt: prodajalne tradicionalne kitajske medicine s posu\u0161enimi ka\u010dami in bu\u010dami, zanimivi obrazi ujgurskih o\u010dakov in otrok, bera\u010di, invalidi in ogromen bazar &#8211; tu se je \u010das ustavil. Najbolj zanimiva mi je \u017eivilska tr\u017enica, predvsem stojnice s pripravo ov\u010djih glav na razli\u010dne na\u010dine, \u017eal opisu ni mogo\u010de dodati vonjav.<br \/>\n<a href=\"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2009\/04\/img_7010.jpg\"><img decoding=\"async\" class=\"alignnone size-medium wp-image-1062\" src=\"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2009\/04\/img_7010-300x200.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"200\" srcset=\"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2009\/04\/img_7010-300x200.jpg 300w, https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2009\/04\/img_7010-768x512.jpg 768w, https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2009\/04\/img_7010-1024x683.jpg 1024w\" sizes=\"(max-width: 300px) 100vw, 300px\" \/><\/a><br \/>\n\u00a0<br \/>\n\u00a0<br \/>\n\u00a0<br \/>\nBolj poglobljeno raziskovanje utripa v Urumqiju prepre\u010dijo Katarinine prebavne te\u017eave, ne ustreza ji za\u010dinjena prehrana. Podobne te\u017eave ima tudi Darjo in med svojo popotno lekarno, ki zavzema kar velik kos nahrbtnika, poi\u0161\u010dem medicinsko oglje.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nOb obujanju spominov na te\u017eave s prebavo je prva asociacija strani\u0161\u010de. Ti posve\u010deni prostori so na na\u0161i poti zelo zanimivi, po na\u010delu NNNP (ni\u010d nas ne sme presenetiti). LP pravi, da ve\u010dina ni bila po\u010di\u0161\u010dena od dinastije Han dalje. Res so unikati, ve\u010dina je \u00bb\u010du\u010devcev\u00ab, veliko jih je odprtih, zakritih le s platnom ali ograjenih z lesom. Sede\u010di WC najde\u0161 le v hotelski sobi, sicer pa je preko dneva najbolj\u0161i kar obcestni jarek ali pa najbli\u017eji grm v materi naravi.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nHotel v Urumqiju je zelo lep, izka\u017ee se, da ima tudi nadstandardno ponudbo za mo\u0161ki spol. Pono\u010di pozvoni telefon, Darjo se oglasi in mo\u0161ki glas ga vpra\u0161a: \u00bbIs everything OK?\u00ab. \u010cez nekaj minut pozvoni na vrata sobe mlada deklica in ponuja masa\u017ene storitve. Zjutraj je bilo na ra\u010dun tega med sopotniki nemalo smeha in zabave, saj je potrkala v vseh sobah, kjer so se na telefonski klic oglasili mo\u0161ki. Diskriminacija!!<br \/>\n<span style=\"underline\">\u00a0<\/span><br \/>\n<span style=\"underline\">31.07.2008 URUMQI &#8211; SEN DO LI<\/span><br \/>\n\u00a0<br \/>\nCilj dana\u0161njega dne je neznan, pri\u0161li naj bi \u010dimbli\u017eje sredi\u0161\u010dne \u010drte son\u010dnega mrka, ki se bo zgodil jutri proti ve\u010deru nekje ob mongolski meji ob robu pu\u0161\u010dave Gobi. Spu\u0161\u010damo se v depresijo Turpan (najni\u017eja to\u010dka &#8211; 154 m n.v.). Najprej si na prelazu ogledamo vetrno elektrarno, ki je najve\u010dja v tem delu sveta, na nadmorski vi\u0161ini 1110 m stoji kar 1500 veternic.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nMimo slano &#8211; sladkega jezera Sej Vo Hu (po kitajsko za\u010dinjen pi\u0161\u010danec) in tovarne za predelavo soli se spu\u0161\u010damo po ozki dolini preko pogorja Tjan\u0161an v oazo Turpan, ki je bila ena najpomembnej\u0161ih postojank na svileni cesti. Pozdravijo nas vinske trte, zanimive su\u0161ilnice za predelavo rozin, tipi\u010dna ujgurska tr\u017enica in huda vro\u010dina + 48 (osemin\u0161tirideset) stopinj. Ogled Turpana nas \u010daka \u010dez nekaj dni.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nPo kosilu iz kruha, sladkega turpanskega grozdja in banan nadaljujemo dolgo pot proti mestu Hami, vmes nas preseneti celo oblak in nekaj kapelj de\u017eja.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nSopotnik Rafko za mano je danes zelo pesni\u0161ko razpolo\u017een. Z Mitjem naju dolo\u010di za literarna kritika, pesmi so navdihnjene s potovalnimi do\u017eivetji, najbolj zabavna je tista o postanku za WC, sicer pa Oskarju obljubi, da bo pesmi in antioskarizme objavil v \u010dasopisu (ko urejam ta dnevnik, so pesmi \u017ee ugledale lu\u010d sveta).<br \/>\n\u00a0<br \/>\nOb son\u010dnem zahodu se peljemo mimo ogromnega pokopali\u0161\u010da, ki predstavlja pravo malo mesto. Visoke gomile so nadzidane z opekami, pred njimi so posode za darovanje, na grobove prina\u0161ajo pokojnikom hrano, iz opek \u0161trlijo veje, ki naj bi privabljale ptice. Tu so pokopane vse veroizpovedi, vidimo tako kri\u017ee kot muslimanske plo\u0161\u010de. Ekrem mi razlo\u017ei, da je njihov praznik spomina na mrtve 4. aprila, takrat ljudje prina\u0161ajo darove na grobove svojcev.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nOb mraku se ustavimo v industrijskem mestecu Sen Do Lin (kot sandolin). \u0160e vedno ne vemo, kje bo cilj dana\u0161nje poti. Kako \u017ee pravi oskarizem? Prihodnost je prazna mno\u017eica. Privo\u0161\u010dimo si hladne \u0161pagete z zelenjavno omako (zanimiv okus) in opazujemo ljudi, ki se zbirajo pred zadru\u017enim domom, kjer prirejajo ples. Prizori spominjajo na otro\u0161tvo.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nOskar nas razveseli z novico, da je na\u0161el hotel. Tu nam ob vstopu temeljito pregledajo prtljago, i\u0161\u010dejo alkohol in oro\u017eje!!! Pijan\u010dki ali diverzanti &#8211; olimpijske igre bodo in treba je poskrbeti za varnost. Saj ni pomembno, \u010daka me tu\u0161 in postelja.<br \/>\n\u00a0<br \/>\n<span style=\"underline\">\u00a0<\/span><br \/>\n<span style=\"underline\">01.08.2008 SEN DO LIN &#8211; JIWU &#8211; PU\u0160\u010cAVA GOBI (SON\u010cNI MRK)<\/span><br \/>\n\u00a0<br \/>\nDanes gre zares, ob 19.09 nas \u010daka popolni son\u010dni mrk. Usmerimo se proti hribom na vzhodu in v na\u0161i smeri sre\u010dujemo vedno ve\u010d vozil. Sopotnik Mitja nam lepo po doma\u010de opi\u0161e son\u010dni mrk. Po ozki soteski se vzpenjamo na vi\u0161avje Barkol, vozimo se po prelepih zelenih planjavah med macesni, v dolinah vidimo polja oljne repice, kjer se Kitajci slikajo z de\u017eniki.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nUstavimo se pred okrep\u010devalnico in za kosilo imamo zelo dober lamijan (lahman) t.j. rezance z omako. Okrog nas se smuka simpati\u010den majhen de\u010dek, na klopici pred hi\u0161o pa dva o\u010daka potrpe\u017ejivo pozirata na\u0161im fotografom.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nPo kosilu se odpravimo dalje do checkpointa, po zemljevidu \u0161e vsaj 100 km pred sredi\u0161\u010dno \u010drto son\u010dnega mrka, kjer bomo spremljali mrk. Izstopimo, pregledajo potne liste in prtljago po \u017ee znanem in ustaljenem postopku. Tu sre\u010damo ve\u010d oran\u017enih avtobusov, kombijev in terencev, ve\u010dja skupina Nizozemcev potuje \u010dez pol sveta najprej na son\u010dni mrk, nato pa bodo nadaljevali pot v Peking. Tu pla\u010damo tudi vstopnino za ogled mrka &#8211; 300 juanov (beri 30 evrov!!!). Ja, ni kaj, Kitajci tr\u017eijo tudi naravni pojav! Glejmo in u\u010dimo se.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nSpet se vozimo \u010dez zelene planjave med s snegom pobeljenimi vrhovi do mesta Jiwu. Malo mestece bogu za hrbtom na mongolski meji se je polep\u0161alo, pozdravijo nas sve\u017ee pobarvane hi\u0161ne fasade, cvetje in po\u010di\u0161\u010dene ulice. Na lepo urejeni tr\u017enici se nam pridru\u017eijo prisr\u010dni mal\u010dki, za\u010dne se vsesplo\u0161no fotografiranje &#8211; zelo simpati\u010dno.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nPo makadamu nadaljujemo proti mestu dogodka, \u0161e kak\u0161nih 20 km makadama in sredi ni\u010desar nas pozdravi nova zgradba observatorija, zelenica z umetno travo, skulpture znakov kitajskega horoskopa in posnetek krogov in templja nebe\u0161kega miru v Pekingu. Ni da ni!<br \/>\n\u00a0<br \/>\nObiskovalcev za kitajske razmere pravzaprav ni veliko (\u010dudno, kajne?), sre\u010damo pa prvi\u010d, odkar smo na Kitajskem, veliko tujcev. Organizatorji nam ho\u010dejo kar dolo\u010diti, kam spadamo, vendar si sami poi\u0161\u010demo senco, sicer bi se scvrli. Fotografi in opazovalci razstavijo razli\u010dno ropotijo: aparate, filtre, teleskope. V prostorih observatorija si ogledamo zanimivo multimedijsko predstavitev vesolja in son\u010dnih mrkov.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nPo\u010dasi se pribli\u017euje ura son\u010dnega mrka in kar naleze\u0161 se razpolo\u017eenja ob pri\u010dakovanju. Nataknemo za\u0161\u010ditna o\u010dala, saj se na soncu \u017ee vidi obris lune. Toda, ko ostane le \u0161e del\u010dek sonca, se pripodi oblak in prekrije sonce. Vsi smo nestrpni, fotografi pospremijo to \u0161e s posebej izbranimi besedami. Kak\u0161na drama! Gledamo v nebo in navijamo. Tokrat se nas mati narava usmili in le dobri dve minuti pred mrkom se oblak \u010dude\u017eno odmakne in spet zagledamo del\u010dek sonca.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nNaenkrat se stemni, modrikasto siva svetloba je resni\u010dno vesoljska. Gledam korono, pa sence gora, sivo svetlobo, ob\u010dutki so me\u0161ani. Dve minuti kar prehitro mineta in znova sonce izstopi iz lunine sence. Narava nam je resni\u010dno naklonila enega od svojih \u010dude\u017eev in vredno je bilo to do\u017eiveti.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nOb mraku se vrnemo v Jiwu, pove\u010derjamo in se pripravimo na no\u010dno vo\u017enjo. \u010caka nas skoraj 1000 km dolga vo\u017enja proti jugu do Jiayuguana v provinci Gansu. Katarina se namesti v spalno vre\u010do na tleh in prespi vso no\u010d kot polh. Tudi sama se zvijem \u010dez oba sede\u017ea in po\u010dasi zaspim, ob no\u010dnem postanku se zbudim \u0161ele, ko sopotniki \u017ee plezajo spet v avtobus.<br \/>\n<span style=\"underline\">\u00a0<\/span><br \/>\n<span style=\"underline\">\u00a0<\/span><br \/>\n<span style=\"underline\">\u00a0<\/span><br \/>\n<span style=\"underline\">\u00a0<\/span><br \/>\n<span style=\"underline\">02.08.2008 JIAYUGUAN<\/span><br \/>\n\u00a0<br \/>\nDokon\u010dno se prebudim, ko je sonce \u017ee visoko na nebu. Smo \u017ee v provinci Gansu, v t.i. Hexi koridorju med \u010crnimi gorami na severu in pogorjem Qilian (Sne\u017enimi gorami) na jugu. Provinca Gansu ima 36 milijonov prebivalcev, na zemljevidu je nenavadne oblike in je gospodarsko bolj razvita kot Xinjiang.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nZajtrk si privo\u0161\u010dimo v obcestni okrep\u010devalnici, kjer se doma\u010di otroci pripodijo z mobilnimi telefoni in se na veliko fotografirajo z nami, predvsem pa s Katarino. Med potjo nas Oskar seznanja z budizmom, kar me ponovno uspava, k razumevanju karme nam pripomorejo predvsem Rafkovi miselni vzorci.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nJiajuguan ima 70.000 prebivalcev in enega najve\u010djih jeklarskih kompleksov na Kitajskem. Pozdravi nas vonj po gnilih jajcih, ki ga dobro poznam \u0161e iz gimnazijskih \u010dasov na \u017eelezarskih Jesenicah. Seveda smo tu zaradi ogleda zadnjih branikov kitajskega cesarstva na severu, ki so nadzorovali Hexi koridor pred vdori plenilcev in barbarov &#8211; trdnjave in ostankov kitajskega zidu iz dinastije Ming.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nPo prihodu v hotel in tu\u0161u Darjo po\u010diva, s Katarino pa imava veliko \u017eehto, opereva pra\u0161ne in preznojene cunje.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nPopoldne si najprej ogledamo trdnjavo, ki je zelo komercialna s \u0161tevilnimi turisti, z vojaki v kostumih in spominki. Velik vtis name pa napravi kitajski zid v zahajajo\u010dem soncu. Ni tako mogo\u010den kot tisti pri Badalingu, toda pogledi na pu\u0161\u010davo in s snegom pobeljene vr\u0161ace jemljejo dih. Kako so zid in trdnjavo iz daljave gledale karavane? Kak\u0161en ob\u010dutek nemo\u010di so imeli vsi tisti, ki so jih kazensko vrgli iz trdnjave pred vrata raja v pu\u0161\u010davo?<br \/>\n\u00a0<br \/>\nHrana na na\u0161em potovanju je precej enoli\u010dna: lahman, pilav in ov\u010dji \u0161i\u0161 kebabi s tremi ko\u0161\u010dki mesa in z veliko kepo loja na pali\u010dki. Danes si privo\u0161\u010dimo evropsko ve\u010derjo, vendar je moj pi\u0161\u010danec prav tako pikanten kot vsa hrana tu na Kitajskem. Tu\u0161 in mirno spanje.<br \/>\n\u00a0<br \/>\n<span style=\"underline\">03.08. 2008 JIAJUGUAN &#8211; DUNHUANG<\/span><br \/>\n\u00a0<br \/>\nUstavimo se v kanjonu, kjer snemajo filme od vesternov do D\u017einiskana. \u010cez kanjon pelje adrenalinska \u017eica, pogumni (ve\u010d kot pol skupine) se spustijo \u010dez, med drugimi tudi Katarina in Inka. \u010cestitke za pogum! Manj pogumni se samo sprehodimo po kanjonu.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nNadaljujemo po Hexi koridorju skozi Gobi do Dunhuanga. Med potjo opazujemo manj\u0161e pe\u0161\u010dene vrtince. Oaza Dunhuang je namakana z vodo ledenikov pogorja Qilian. Tu uspevajo son\u010dnice, \u017eito, bomba\u017e, zelenjava, marelice, jabolka, slive in datlji. V oazi \u017eivi 100.000 prebivalcev, poleg kmetijstva se prebivalci ukvarjajo s turizmom. Pozno popoldan obi\u0161\u010demo pe\u0161\u010dene sipine, ki rde\u010de \u017earijo v zahajo\u010dem soncu. S kamelami in pe\u0161 plezamo na sipine &#8211; tu je vse podrejeno turizmu, prirejajo sankanje po pesku, zorbing in izlete s kamelami. V mraku pridemo do polmese\u010devega jezera, \u017eal ni ve\u010d svetlobe za fotografske posnetke. Katarina je nad kamelami navdu\u0161ena.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nPoslovimo se od na\u0161ega Ekrema, ki se vra\u010da v Urumqi. Ekrem izhaja iz \u0161tevilne tatarske dru\u017eine z enajstimi otroki in je u\u010ditelj angle\u0161\u010dine. Zelo zanimivo nam je razlo\u017eil \u00bbone child policy\u00ab &#8211; politiko enega otroka. Z nami pa \u0161e vedno ostaja Ujgur Abdul, ki je brat lastnika turisti\u010dne agencije v Kashgarju. Po dosedanjem vtisu je za\u010detnik v tem poslu. Pustimo se presenetiti!<br \/>\n\u00a0<br \/>\nZve\u010der napi\u0161emo razglednice.<br \/>\n\u00a0<br \/>\n<span style=\"underline\">04.08.2008 DUNHUANG &#8211; VLAK V TURPAN<\/span><br \/>\n<span style=\"underline\">\u00a0<\/span><br \/>\nPo zajtrku se najprej lotimo projekta \u00bbZnamke\u00ab. Uspe\u0161no najdemo po\u0161to in oddamo razglednice &#8211; opravili smo z najve\u010djo moro na potovanju. Seveda pa je doma lepo dobiti razglednico iz eksoti\u010dnih krajev. To\u010dno opoldne nas vr\u017eejo iz sob.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nPri 40\u00b0C se odpeljemo na ogled budisti\u010dnih jam Mogao, ki so pod za\u0161\u010dito UNESCA. V budizem nas je prej\u0161nje dni zanimivo popeljala Sara. Skozi oazo Dunhuang je vodila svilena cesta in po njej sta se \u0161irili tudi vera in kultura. Prve poslikave izvirajo iz leta 336 n.\u0161t., kar 1000 let so tu ustvarjali \u0161tevilni umetniki. Neverjetno natan\u010dne in \u017eivopisne slike v votlinah razkrivajo tedanji na\u010din \u017eivljenja. Ohranile so se zahvaljujo\u010d suhemu pu\u0161\u010davskemu zraku. V klifih nad suho re\u010dno dolino je pribli\u017eno 500 jam, za turiste je odprtih le 30 jam.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nMed ogledom jam ogromno izvemo od lokalne vodi\u010dke, gospa je urejena do zadnjega lasu, svilena obleka, svilen \u0161al, salonarji, \u010dipkasta torbica in son\u010dnik. V odli\u010dni angle\u0161\u010dini nas popelje po najbolj pomembnih jamah in nam razlo\u017ei stenske poslikave. Kak\u0161ni kulturni dose\u017eki iz \u010dasov, ko je Evropa \u017eivela v barbarskem srednjem veku. Po ogledu desetih jam smo \u017ee \u010disto iz\u017eeti.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nPrivo\u0161\u010dimo si dobro ve\u010derjo in se vkrcamo v vlak proti Turpanu. Dunhuang je \u0161ele pred kratkim dobil \u017eelezni\u0161ko povezavo in \u017eelezni\u0161ka postaja je \u010disto nova. Katarina se \u017ee ves dan neskon\u010dno veseli vlaka. Dobimo pograde v \u00bbhard sleeper\u00ab vagonu in se namestimo. Vlak je \u010dist in kitajski sopotniki so kar prijetni. Opazujemo son\u010dni zahod v pu\u0161\u010davi Gobi.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nTu nastopi \u00bb\u0161efica\u00ab na\u0161ega kupeja, mlaj\u0161a uniformirana sprevodnica z o\u010dali. Energi\u010dno privle\u010de iz sosednjega kupeja na\u0161ega Abdula, postavita se pred na\u0161e pograde in sledi \u00bbSchnellkurs\u00ab pravil obna\u0161anja v njenem vagonu. Pri tem je tovari\u0161ica smrtno resna. \u00a0Abdul pridno prevaja:<\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Ne odpiraj oken in vrat<\/li>\n<li>Na postajah se ne uporablja strani\u0161\u010da<\/li>\n<li>Natan\u010dno razlo\u017ei, kaj pomeni rde\u010da in zelena barva pri zaklepanju v strani\u0161\u010de<\/li>\n<li>Nih\u010de ne sme v posteljo obut<\/li>\n<li>Ne me\u010di smeti skozi okno<\/li>\n<li>Ne sprehajaj se po drugih vagonih.<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u00a0<br \/>\nTako pou\u010deni smo lahko zasedli svoja le\u017ei\u0161\u010da. Ob desetih zve\u010der ugasnejo lu\u010di in ob \u0161estih zjutraj bomo prispeli na cilj v Turpan.<br \/>\n\u00a0<br \/>\n<span style=\"underline\">05.08. 2008 VLAK V TURPAN<\/span><br \/>\n<span style=\"underline\">\u00a0<\/span><br \/>\nPot v raj vodi skozi pekel, v na\u0161em primeru skozi Hami. Turpan nam o\u010ditno ni usojen. Zbudim se od 7.10 &#8211; vlak stoji na postaji v Hamiju. Sopotniki mi povedo, da \u017ee od \u0161tirih zjutraj stojimo na mestu in smo zaklenjeni. Ne smemo iti na strani\u0161\u010de. Sprva nih\u010de ne ve zakaj, nato pa nam povedo, da na na\u0161i poti divjajo pe\u0161\u010deni viharji. Opoldan nam razdelijo instant (peko\u010de) juhe in vodo. Hvala bogu imamo zalogo najrazli\u010dnej\u0161ih pi\u0161kotov.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nSklenemo nekaj novih znanstev s kitajskimi sopotniki, igramo tarok, kockamo, nekateri ve\u010dino dogajanja prespijo. Vlak je klimatiziran, saj bi se sicer scvrli na ve\u010d kot 40 stopinjah. Okrog 17 ure se kon\u010dno premaknemo, vendar vozi vlak zelo po\u010dasi. \u0160ele malo pred polno\u010djo se izkrcamo v Turpanu. Dele\u017eni smo celo kratkega nasmeha na\u0161e sprevodnice, o\u010ditno smo bili pridni. Okrog ene ure pridemo do hotela. Ker smo pridelali cel dan zamude, nas \u010daka dolg in naporen dan.<br \/>\n\u00a0<br \/>\n<span style=\"underline\">06.08.2008 TURPAN &#8211; KUQA<\/span><br \/>\n<span style=\"underline\">\u00a0<\/span><br \/>\nVro\u010d dan za\u010dnemo na ru\u0161evinah mesta Jiahoe iz 1. stoletja pr.n.\u0161t. Postopamo po ulicah med ru\u0161evinami hi\u0161, templjev in vodnjakov na kamniti terasi nad reko.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nNaslednja postaja je Eminov minaret, 44 metrov visok lep okra\u0161en stolp mo\u0161eje emirja Emina iz 16. stoletja. Ogledamo si tudi rekonstrukcijo Emirjevega dvorca. Z oslovsko vprego se odpeljemo v center mesta. Vozimo se mimo zna\u010dilnih ujgurskih hi\u0161 z odprtimi dvori\u0161\u010di in terasastimi strehami. Zaradi vro\u010dine imajo v dvori\u0161\u010dih in na strehah postavljene postelje. Za kosilo naro\u010dimo pi\u0161\u010danca za tri osebe in nasitimo pol skupine. Skozi vinograde oaze Turpan se odpeljemo na dolgo pot do Kuqe. Pot je dolga kar dve etapi in prvi del do mesta Korla vidimo (v Korlo bi sicer morali prispeti \u017ee v\u010deraj zve\u010der!). Na desni nas spremljajo obronki Tjan\u0161ana, levo pa obdelan rob pu\u0161\u010dave Taklamakan &#8211; son\u010dnice, bomba\u017e, koruza. Drugi del poti prevozimo v temi in okrog \u0161tirih zjutraj se prizibamo v Kuqo.<br \/>\n<span style=\"underline\">\u00a0<\/span><br \/>\n<span style=\"underline\">07.08.2008 KUQA &#8211; RDE\u010cI KANJON &#8211; AKSU <\/span><br \/>\n<span style=\"underline\">\u00a0<\/span><br \/>\n<span style=\"underline\">Pot v raj nas je vodila tudi skozi Rde\u010di kanjon.<\/span><br \/>\n<span style=\"underline\">\u00a0<a href=\"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2009\/04\/img_7340.jpg\"><img decoding=\"async\" class=\"alignnone size-medium wp-image-1063\" src=\"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2009\/04\/img_7340-200x300.jpg\" alt=\"\" width=\"200\" height=\"300\" srcset=\"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2009\/04\/img_7340-200x300.jpg 200w, https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2009\/04\/img_7340-768x1152.jpg 768w, https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2009\/04\/img_7340-683x1024.jpg 683w, https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2009\/04\/img_7340.jpg 1485w\" sizes=\"(max-width: 200px) 100vw, 200px\" \/><\/a><\/span><br \/>\n\u00a0<br \/>\n\u00a0<br \/>\nKuqa je tradicionalno ujgursko mesto z eno najbolj zanimivih in barvitih tr\u017enic na na\u0161em potovanju. Tu prodajajo prav vse, najbolj zanimiva je \u017eeleznina po ujgursko. Suh mo\u017eakar sedi na tleh med razli\u010dnimi \u017eicami, maticami, vijaki in ostanki koles. Skozi \u010detrt obrtnikov se sprehodimo do mestne mo\u0161eje. Pri delu opazujemo brivca in kova\u0161kega mojstra, ki je podkoval osli\u010dka. Med potjo po mestu nas spremljajo razigrani otroci.<br \/>\n\u00a0<a href=\"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2009\/04\/img_7298.jpg\"><img decoding=\"async\" class=\"alignnone size-medium wp-image-1064\" src=\"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2009\/04\/img_7298-300x200.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"200\" srcset=\"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2009\/04\/img_7298-300x200.jpg 300w, https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2009\/04\/img_7298-768x512.jpg 768w, https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2009\/04\/img_7298-1024x683.jpg 1024w\" sizes=\"(max-width: 300px) 100vw, 300px\" \/><\/a><br \/>\n\u00a0<br \/>\n\u00a0<br \/>\nNamenjeni smo v Rde\u010di kanjon. Pozni smo, po informacijah se nam obeta 40 kilomerov in skupina ni preve\u010d navdu\u0161ena. Pra\u0161na cesta je polna tovornjakov, nalo\u017eenih s premogom do vrha. Vzpenjamo se visoko v pogorje Tjan\u0161ana. Prvotnih 40 kilometrov se razvle\u010de na 70 in vozimo se \u017ee pet ur. \u00a0Ob na\u0161em kolovozu je \u017ee trasa nove ceste, toda zaenkrat jo lahko le gledamo in \u0161e naprej po\u017eiramo prah. Nekateri so nezadovoljni in \u017eol\u010dno se prerekajo v zaselku, kjer praznujejo poroko. Na tako dolgem in napornem potovanju so razmi\u0161ljanja o tem, kaj je kdo zamudil, povsem nepotrebna. Nikoli ne more\u0161 videti vsega in na koncu si zapomni\u0161 in sanja\u0161 samo o tem, \u010desar nisi pri\u010dakoval. Oskar pomiri duhove in nadaljujemo po razriti cesti do re\u010dne doline z rde\u010dimi skalami. Po polurni hoji najdemo vhod v kanjon, pa ne vsi. Vhod je po kitajsko urejen, gradnja ceste pa zamuja. Kanjon je res lep in vreden ogleda, dolg 6 kilometrov, vendar bi za ogled potrebovali cel dan, ura pa je \u017ee sedem zve\u010der. Med rde\u010dimi skalami komaj vidi\u0161 ko\u0161\u010dek neba. S Katarino se na dobri polovico poti obrneva in brodiva po poto\u010dku. Darjo, Du\u0161ka in Andrej vztrajajo do konca doline in zamudijo zbor. \u0160ele ob 20.40 se za\u010dne dolga, pra\u0161na pot nazaj.<br \/>\n\u00a0<br \/>\n\u00a0<br \/>\nKatarina se spet namesti v spalno vre\u010do in spi kot polh. Dremam, ob\u010dasno vidim v polspanju vrhove Tjan\u0161ana in tovornjake. Kar naenkrat se promet ustavi, obstanemo v najo\u017ejem delu soteske, le nekaj kilometrov je \u0161e do doline in asfalta. Izvidnica poro\u010da, da se je ni\u017eje v soteski pokvaril tovornjak, obvoziti se ga ne da, prav tako se ga ne da ne umakniti s ceste \u00a0in ne popraviti. Ve\u010der se \u017ee prevesi v nov dan, mi pa smo ujeti pod vrhovi Tjan\u0161ana. Okrep\u010damo se z lubenico, medtem izvemo, da je nekje vi\u0161je v soteski cestni odcep za Aksu. Obrnemo se in za\u010dne se mukotrpna pot nazaj med stoje\u010dimi tovornjaki. Du\u0161ka in Andrej izstopata in usmerjata stoje\u010de tovornjake. Prvi odcep je zaprt z zapornico. \u00bbPrav pravi\u0161, da ne smem jaz upat sre\u010de..\u00ab, ampak mi jo imamo. Nekaj kilometrov dalje je \u0161e en odcep, po\u010dasi se tresenje umiri in zaspim. Zbudi me baterijska svetilka, ki mi sveti v o\u010di. Policijska kontrola potnih listov nekje pred mestom Aksu. Dani se in danes se za\u010denjajo olimpijske igre v Pekingu. Ob 6.40 kon\u010dno prilezemo do hotela v mestu Aksu in zaslu\u017eeno odspimo kake tri urice.<br \/>\n\u00a0<br \/>\n\u00a0<br \/>\n<span style=\"underline\">08.08.2008 AKSU &#8211; PU\u0160\u010cAVA TAKLAMAKAN<\/span><br \/>\n<span style=\"underline\">\u00a0<\/span><br \/>\nOb desetih se vsi zeleni in povaljani zberemo pri zajtrku. Smo na robu pu\u0161\u010dave, na\u0161 hotel pa ima v avli pravi tropski vrt s kri\u010davimi papigami v kletkah. Kamel ni \u0161e nikjer.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nOskar nam pojasni v\u010deraj\u0161nje zaplete in nadaljujemo proti mestu Alar. Je \u010disto novo mesto, naseljeno s Hani in ima drugo najve\u010djo univerzo v provinci Xinjiang. Zraslo je na robu pu\u0161\u010dave ob velikem namakalnem jezeru reke Tarim, ki izvira v pogorju Tjan\u0161ana in je najdalj\u0161a reka, ki se ne izliva v morje ali jezero. Med postankom takoj pristopijo policisti in natan\u010dno pregledajo dokumente, seveda zaradi dana\u0161nje otvoritve olimpijskih iger in \u00bbna\u0161e varnosti\u00ab. \u0160ele doma preberem v starem \u010dasopisu, da so v Kashgarju Ujguri napadli policijsko postajo in da je bilo kar nekaj \u017ertev.<br \/>\n\u00a0<br \/>\n\u0160oferja se ponovno izgubita ob izhodu iz mesta. Kon\u010dno nadaljujemo po \u010disto novi cesti, ki od severa proti jugu pre\u010dka pu\u0161\u010davo Taklamakan, ki je druga najve\u010dja pe\u0161\u010dena pu\u0161\u010dava na svetu. Ob cesti je trsti\u010dasta ograja, nasadili so drevje in tamariske. Ustavimo se na pe\u0161\u010denih sipinah, svetloba je bleda, sipine pa svetle. \u017de od Turpana dalje nebo nad nami ni ve\u010d jasno, v zraku je veliko peska.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nPo\u010dasi se no\u010di, ustavimo se na robu pu\u0161\u010dave, kjer postavimo tabor. Danes bomo \u0161otorili. Glej ga zlomka, odkod komarji v pu\u0161\u010davi? Prav nadle\u017eni so! Zaspim kot ubita.<br \/>\n\u00a0<br \/>\n<span style=\"underline\">\u00a0<\/span><br \/>\n<span style=\"underline\">\u00a0<\/span><br \/>\n<span style=\"underline\">\u00a0<\/span><br \/>\n<span style=\"underline\">09.08.2008 &#8211; PU\u0160\u010cAVA TAKLAMAKAN &#8211; HOTAN &#8211; YARKAND<\/span><br \/>\n<span style=\"underline\">\u00a0<\/span><br \/>\nPospravimo tabor in kmalu vidimo, odkod komarji. Za prvimi sipinami se \u017ee pojavijo topoli in prve vasice oaze Hotan. Najprej se odpravimo na izlet s kamelami. Bolj zabavno je kot v Dunhuangu, ker je vzdu\u0161je bolj doma\u010de. Ob kamelah tekajo na sprehod tudi njihovi mladi\u010di, eden izmed njih tuli in joka kot razvajen otrok. Zelo se mu nasmejemo in ga poimenujemo kar \u00bbsitni kamel\u010dek\u00ab.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nOgledamo si zanimivo manufakturo atla\u0161ke svile, za katero so zna\u010dilni \u017eivopisani vzorci. Tu so prikazani starodavni postopki izdelovanja svile, sodelujejo pa kar vse generacije od otrok do star\u010dkov.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nV Hotanu pre\u010dkamo Belo reko, ki je znana po \u017eadu. Katarina zelo ob\u017ealuje, ker ni \u010dasa, da bi si v re\u010dnem produ poiskala svoj kos dragocenega \u017eada. Ustavimo se na \u017eivahni ujgurski tr\u017enici. Zelo je vro\u010de, \u010disto mi pade sladkor in vrti se mi. Sedimo ob cesti in opazujemo cele dru\u017eine na enem motorju in oslovske vprege. Ob koncu do\u017eivimo \u0161e pravi pretep, na drugi strani ceste gre zares, pretepa\u010di imajo v rokah tudi no\u017e in sekiro. Lo\u010di jih mno\u017eica gledalcev, kitajski policist pa iz varne razdalje mirno opazuje razborite Ujgure.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nNadaljujemo pot ob robu pu\u0161\u010dave proti Kargiliku in Yarkandu. Neskon\u010dni drevoredi topola, obdelana polja in revne vasi z nizkimi hi\u0161ami iz opeke, blata in lesa, med oazami pa se vle\u010de rob pu\u0161\u010dave. Na cesti je veliko oslovskih vpreg.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nNa dolgih vo\u017enjah poleg Oskarja in Sare sodelujejo tudi sopotniki, Mitja je na\u0161 strokovnjak za son\u010dni mrk, od Staneta izvemo o zanimivih knjigah, ki jih je prebral o \u017eivljenju pod Maom na Kitajskem in o poti Svena Hedina, Milan nam razlo\u017ei principe taoizma, Darjo pa svoje prakti\u010dne izku\u0161nje o poslovnem bontonu na Japonskem, Kitajskem in v Koreji. Rafko nas zabava s pesmimi in antioskarizmi, Katarina pa z vici. Ne bi bilo slabo, da bi \u017ee pred dalj\u0161imi potovanji sopotniki dobili okvirne teme, ki bi jih v skladu s svojim znanjem, poklicem in interesi obdelali in predstavili celi skupini.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nZaradi meglic in peska v zraku \u017eal ne vidimo pogorja Kunlun \u0160an. Podro\u010dje \u00a0oaze Yarkand je zelo bogato z vodo, vozimo se mimo ri\u017eevih polj in ribnikov z lotusi in lokvanji.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nV hotelu v Yarkandu si privo\u0161\u010dimo odli\u010den tofu, seveda je sporazumevanje prepu\u0161\u010deno rokam. V restavraciji imajo \u017eivo glasbo, ve\u010d ujgurskih dru\u017ein se zabava, ple\u0161ejo pa lo\u010deno po spolih. Na\u0161a dru\u017eina je za njih prava atrakcija, najdejo celo mladeni\u010da, ki se z nami pogovarja v angle\u0161\u010dini in prevaja. Katarina pride na svoj ra\u010dun in pridno spremlja na televiziji prvi dan olimpijskih iger.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nKli\u010dem domov in izvem, da je umrl Andrej (o\u010detov dolgoletni kolega pri Slovenskih muzikantih, s katerimi so prekri\u017earili lep kos Evrope), prav tako kot na\u0161 Ivo je umrl zaradi infarkta. Od o\u010deta sem tudi podedovala in pridobila \u017eeljo po iskanju ne\u010desa novega na potovanjih in \u017ee od otro\u0161tva dalje iskala izzive, najprej seveda le s potopisi in zemljevidom. Menim, da bi se kljub naporom nenehnih vo\u017eenj vsi nekdanji \u010dlani ansambla strinjali z oskarizmom: \u00bbBolje zmrzniti na potovanju kot zgniti doma\u00ab!<br \/>\n\u00a0<br \/>\n<span style=\"underline\">10.08.2008 YARKAND &#8211; KASHGAR<\/span><br \/>\n\u00a0<br \/>\nSpet vo\u017enja ob robu pu\u0161\u010dave. Prehitevamo \u0161tevilne oslovske vprege. Nedeljsko jutro nas vodi na znameniti \u017eivinski sejem v Kashgarju, na enega od stotih krajev na svetu, ki bi jih moral videti vsak popotnik. Moja pri\u010dakovanja nara\u0161\u010dajo, saj je to ena od slik, ki sem si jih pri\u010darala pred potovanjem in se nenazadnje tudi odlo\u010dila za to pot.<br \/>\n\u00a0<br \/>\n\u0160e prej se ustavimo v mestu Yengisar, ki je znano po izdelavi no\u017eev. Prakti\u010dno v vseh hi\u0161ah prodajajo oro\u017eje in sopotniki se do zob oboro\u017eijo. Tudi tu imajo \u017eivinski sejem in \u017eivahno ujgursko tr\u017enico.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nProti Kashgarju je cesta vedno bolj zatrpana z vpregami. Tr\u017enica je resni\u010dno do\u017eivetje: mno\u017eica ljudi, ovce, koze, krave, osli\u010dki, kamele, perutnina, kupi lubenic in zlatorumenih melon, parkiri\u0161\u010de za osle in vprege, vmes pa \u00bbfast food\u00ab po ujgursko: izdelovalci rezancev in zna\u010dilen vonj po ov\u010detini. \u017divali so \u010diste, ostri\u017eene, po\u010desane in postrojene v ravne vrste. Vsepovsod se trguje, natan\u010dno pregleduje kopita, zobovje, ni\u010d ne ostane skrito. Ujgurski in kirgi\u0161ki o\u010daki v zna\u010dilnih pokrivalih budno spremljajo potek trgovanja. Postopoma se prostor za\u010dne prazniti, kupci svoje nove pridobitve nalagajo na vozove in tovornjake. Zasmili se nam teli\u010dek, ki joka, ker so ga lo\u010dili od mame, tudi Katarina spusti nekaj solz. Malo naprej nam nasmeh dneva pokloni kamela. Ostane zabele\u017een na Katarininem fotoaparatu.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nTu barve, vonjave in do\u017eivetja niso ubila pri\u010dakovanj, \u0161e vedno trgovanje poteka kot pred stoletji, tu si resni\u010dno lahko predstavlja\u0161 karavane pisano oble\u010denih trgovcev in kamel otovorjenih s svilo in di\u0161avami.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nSvilena cesta je ime za mre\u017eo karavanskih poti, ki so \u017ee od starega veka dalje povezovale Kitajsko preko prostora Centralne Azije s Sredozemljem. Samo ime je tej mre\u017ei dal v 19. stoletju Nemec Ferdinand von Richthofen. Za\u010dela se je v Xianu in se po ve\u010d poteh preko Tarimske kotline in Pamirja spustila v stepe Centralne Azije, od tam pa preko Perzije na Bli\u017enji vzhod in v Anatolijo. Zahodnjaki so na prostor Kitajske prina\u0161ali steklo, zlato, drage kamne in slonovino, odtod pa so odna\u0161ali poleg svile \u0161e \u017ead, za\u010dimbe, kovine, keramiko in krzno. Narodi ob svileni poti so si izmenjavali tudi kulturne dobrine in izume ter iznajdbe. Na poti so se razvila v oazah pomembna trgovska in kulturna sredi\u0161\u010da tistega \u010dasa kot so Buhara, Samarkand, na na\u0161i poti pa smo spoznali Dunhuang, Turpan, Kuqo, Hotan, Yarkand in predvsem Kashgar. Trgovci so se organizirali v karavane, glavno prevozno in tovorno sredstvo so bile dvogrbe kamele, katerih prednost je zimski ko\u017euh in odpornost na nizke temperature. Po svileni poti so potovale nove vere: budizem (ostanki so \u0161tevilne budisti\u010dne jame in templji), kr\u0161\u010danstvo, predvsem pa islam. Tako ne presene\u010da, da smo se na svoji poti po Xinjiangu sre\u010devali predvsem z islamskim na\u010dinom \u017eivljenja pri Ujgurih, Kirgizih in Kazakih.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nDa smo res v islamskem svetu, vidimo tudi med popoldanskim potepanjem po starem delu Kashgarja. Okrog trga pred mo\u0161ejo Idkah se \u0161iri labirint zavitih ulic, hi\u0161e so prete\u017eno lesene in lepo izrezljane kot nema pri\u010da nekih bolj\u0161ih \u010dasov. Povsod se trguje, ljudje pa so tradicionalno oble\u010deni.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nKashgar ali Kashi po kitajsko se ostro lo\u010di na stari ujgurski in novej\u0161i kitajski del mesta. Razlika je tako o\u010ditna, da kar bode v o\u010di. V kitajskem delu mesta je tudi eden od \u0161tirih \u0161e stoje\u010dih kipov Mao Ze Donga na Kitajskem. Ali je ta ve\u010dinsko ujgursko prebivalstvo nad tem navdu\u0161eno, je \u017ee drugo vpra\u0161anje.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nSpoznamo lastnika agencije, ki nam je organizirala potovanje po Xinjiangu, t.j. brata na\u0161ega Abdula, tudi temu je ime Abdul. Mo\u017eakar je izobra\u017een in posloven, govori tudi bistveno bolj\u0161o angle\u0161\u010dino. Izhajata iz velike dru\u017eine ujgurskega imama iz vasi Bartokay v dolini reke Ili, kjer se bomo vra\u010dali nazaj proti kazahstanski meji. Bratje imajo turisti\u010dno agencijo v Kashgarju, preostanek dru\u017eine pa obdeluje zemljo na doma\u010di kmetiji. Abdul I. nas povabi na ujgursko ve\u010derjo, ki se tradicionalno za\u010dne s sadjem in nadaljuje s tradicionalnimi jedmi kot so ov\u010detina, pilav, lahman in razli\u010dne vrste zelenjave.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nPo ve\u010derji me \u010daka zaradi hudega zaprtja \u0161e manj\u0161i medicinski poseg, pred odhodom na visoki Pamir si v hotelu s pomo\u010djo sve\u010dke Dulcolaxa izpraznim \u010drevo. Bole\u010de (beri: smrde\u010de), vendar ob\u010dutim pravo olaj\u0161anje.<br \/>\n\u00a0<br \/>\n<span style=\"underline\">11.08.2008 KASHGAR &#8211; JEZERO KARAKUL<\/span><br \/>\n\u00a0<br \/>\nDanes zjutraj se odpravljamo po Karakorum Highway v osr\u010dje Pamirja, tega dela potovanja se najboj veselim. Kraj\u0161i postanek na eni od tr\u017enic in \u017ee se vzpenjamo ob dero\u010di reki v ozko dolino. Spet check point, ampak mi smo \u017ee veterani v poslovanju z uniformiranimi osebami.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nSoteska se zo\u017ei, nekje nad nami se v oblakih skriva vrh Kongurja (7649 m). Nekje na vi\u0161ini Triglava se ustavimo in pre\u010dkamo vise\u010d most nad naraslo reko. Zmorem toliko poguma za to adrenalinsko dejanje, ki ga moja fotografa \u017eal nista ovekove\u010dila. V zaselku nomadskih pastirjev na drugem bregu reke nam sku\u0161ajo prodati razli\u010dno \u0161aro. Pokukam v eno od jurt in vidim otro\u0161ko zibko, ki na vrvi visi s stropa.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nNadaljujemo k jezercu z jaki in pravimi pu\u0161\u010davskimi sipinami na drugem bregu. Hodimo in se privajamo na vi\u0161ino. Po vi\u0161inskih mo\u010dvirnih travnikih nadaljujemo preko meli\u0161\u010d s \u0161tevilnimi ledeni\u0161kimi balvani in morenami v pogorje Pamirja. Mraz je, piha strupeno mrzel veter in tudi na\u0161a sapa je nekoliko kraj\u0161a. Ustavimo se ob jezeru Karakul, Muztag Ata (7546 m) skriva svoje obli\u010dje. Namestimo se v jurtah Kirgizov, ki pa nam prav na vsakem koraku sku\u0161ajo prodajati podobno robo kot ob vsej poti. Ogledam si zakol ovce, ki je namenjena za na\u0161o ve\u010derjo, mo\u017eakar svoj posel resni\u010dno obvlada.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nPo ve\u010derji pri\u010dne de\u017eevati, namestimo se v vre\u010de in de\u017ene kaplje nas uspavajo. Okrog \u0161tirih zjutraj v na\u0161i jurti zavlada preplah, nekateri sopotniki se zbudijo v lu\u017eah vode, na\u0161a jurta pu\u0161\u010da na razli\u010dnih krajih. Voda je vsepovsod, nekateri jo kar zlivajo iz \u010devljev. \u0160e ena zanimiva dogodiv\u0161\u010dina, morda povezana s tistim oskarizmom, ki pravi, da si najbolj zapomnemo tisto, \u010desar ne pri\u010dakujemo.<br \/>\n\u00a0<br \/>\n\u00a0<br \/>\n<span style=\"underline\">\u00a0<\/span><br \/>\n<span style=\"underline\">\u00a0<\/span><br \/>\n<span style=\"underline\">\u00a0<\/span><br \/>\n<span style=\"underline\">\u00a0<\/span><br \/>\n<span style=\"underline\">\u00a0<\/span><br \/>\n<span style=\"underline\">\u00a0<\/span><br \/>\n<span style=\"underline\">\u00a0<\/span><br \/>\n<span style=\"underline\">\u00a0<\/span><br \/>\n<span style=\"underline\">\u00a0<\/span><br \/>\n<span style=\"underline\">\u00a0<\/span><br \/>\n<span style=\"underline\">\u00a0<\/span><br \/>\n<span style=\"underline\">\u00a0<\/span><br \/>\n<span style=\"underline\">\u00a0<\/span><br \/>\n\u00a0<br \/>\n<span style=\"underline\">12.08.2008 JEZERO KARAKUL &#8211; KASHGAR<\/span><br \/>\n<a href=\"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2009\/04\/img_7554.jpg\"><img decoding=\"async\" class=\"alignnone size-medium wp-image-1065\" src=\"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2009\/04\/img_7554-300x200.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"200\" srcset=\"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2009\/04\/img_7554-300x200.jpg 300w, https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2009\/04\/img_7554-768x512.jpg 768w, https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2009\/04\/img_7554-1024x683.jpg 1024w\" sizes=\"(max-width: 300px) 100vw, 300px\" \/><\/a><br \/>\n\u00a0<br \/>\n<span style=\"underline\">\u00a0<\/span><br \/>\n\u00a0<br \/>\n\u00a0<br \/>\n\u00bbThis yurta is no good!\u00ab ugotovi na\u0161 kirgi\u0161ki gospodar zjutraj. Dvomim, da tega ni vedel \u017ee prej. O\u010ditno se zabava, mi pa su\u0161imo mokre predmete. Meglice se vle\u010dejo nad jurtami, pome\u0161ane so z dimom, \u0161e rahlo rosi. Nekateri \u017eelijo takoj po zajtrku oditi nazaj v Kashgar. Na sre\u010do ostanemo \u0161e cel dan, preneha de\u017eevati in izza oblakov srame\u017eljivo pokuka sonce (res je, da po vsakem de\u017eju posije sonce). Dan je takoj lep\u0161i, sprehajamo se okrog jezera, preskakujemo poto\u010dke in plezamo na balvane. Pogledujemo proti Muztag Ati, ki se nas tik pred odhodom usmili in se izlu\u0161\u010di iz oblakov ter poka\u017ee v vsej svoji lepoti, res je veli\u010dastna.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nDarjo popravi doma\u010dinom son\u010dne celice, v zahvalo pa bi za povrh \u017eeleli \u0161e njegov \u0161vicarski no\u017e. Ko fotografira majhnega de\u010dka z o\u017eganimi li\u010dki, mu star\u0161i takoj pri\u010dnejo prodajati razli\u010dne izdelke. Za dobro fotko se spla\u010da potruditi in Darjo postane ponosen lastnik pletene denarnice. Ni kaj, Kirgizi so trgovci od glave do pete.<br \/>\n\u00a0<br \/>\n\u0160e enkrat po poti navzdol podo\u017eivljam lepote Pamirja, poplava v jurti pa je bila samo \u0161e ena avantura ve\u010d.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nV hotelski avli sre\u010damo tri Slovenke, ki so same pripotovale iz Bi\u0161keka. Na\u0161i sopotniki jih poznajo s prej\u0161njih potovanj. Kako je svet majhen.<br \/>\n\u00a0<br \/>\n<span style=\"underline\">\u00a0<\/span><br \/>\n<span style=\"underline\">13.08.2008 KASHGAR<\/span><br \/>\n\u00a0<br \/>\nDopoldne si ogledamo mavzolej Abakh hod\u017ee z zna\u010dilno arhitekturo Osrednje Azije. \u00a0Nadaljujemo v centru mesta v mo\u0161eji Idkah. Tu presene\u010da \u00a0topolov nasad na notranjem dvori\u0161\u010du mo\u0161eje.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nMed ogledi sre\u010damo skupino nejevoljnih Italijanov, ki niso dobili dovolilnic za odhod na Pamir. Kitajci so danes za nedolo\u010den \u010das \u00bbzaradi olimpijskih iger\u00ab zaprli Karakorum highway. Bolje biti moker, kot pa ostati brez Pamirja.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nKatarina se ne po\u010duti dobro, mu\u010di jo sinusitis. Ostane v hotelu, vneto spremlja OI in nam po mobilcu sporo\u010di veselo vest o prvi slovenski olimpijski medalji Sare Isakovi\u0107 (mi ji sprva \u0161e verjeli nismo!). Bravo!<br \/>\n\u00a0<br \/>\nPopoldne v kitajskem delu mesta najdemo olimpijske majice in maskote. Kon\u010dno, do sedaj jih ni bilo nikjer. Za Ujgure so kitajske olimpijske igre kot na drugem planetu in razen nekaj plakatov v ve\u010djih \u00bbkitajskih\u00ab mestih nismo imeli ob\u010dutka, da smo v de\u017eeli gostiteljici OI. Privo\u0161\u010dimo si kosilo v pravi kitajski restavraciji, kjer se spet enkrat namu\u010dimo z naro\u010danjem.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nMed pohajkovanjem po mestu ponovno vidimo veliko razliko med modernimi trgovinami Kitajcev in tradicionalnim \u017eivljenjem Ujgurov.<br \/>\n\u00a0<br \/>\n<span style=\"underline\">14.08.2008 KASHGAR &#8211; URUMQI &#8211; YINNING &#8211; BARTOKAY<\/span><br \/>\n\u00a0<br \/>\nDan pre\u017edimo na letali\u0161\u010dih (zanimiva sprememba po King Kongu). V Kashgarju varnostniki razoro\u017eijo na\u0161e sopotnike, iz velike prtljage jim brez obrazlo\u017eitve poberejo prav vse yengisarske no\u017ee, poleg tega pa tudi zaloge \u017eganih pija\u010d.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nOdletimo do Urumqija, nato pa nas \u010daka prelep polet nad zasne\u017eenimi vrhovi Tjan\u0161ana. Pod nami se po rodovitni dolini \u017ee razliva reka Ili, ki te\u010de proti severu (POZOR &#8211; re\u0161evalci kri\u017eank, to je tisti pritok Balha\u0161kega jezera, ki je sestavni del vsake kri\u017eanke). Dolino reke Ili sta si v prej\u0161njem stoletju lastili tako sovjetska kot kitajska dr\u017eava, na koncu je ostala v sklopu Kitajske, sem je pobegnilo po oktobrski revoluciji pred rde\u010do armado veliko \u0161tevilo \u00bbbelih\u00ab Rusov.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nDanes bomo gostje Abdulovih star\u0161ev. Med vzorno obdelanimi polji se pripeljemo do lepo urejene imamove hi\u0161e, kjer nam priredijo pravo gostijo. Toda, kako \u017ee pravi pregovor &#8211; ne hvali dneva pred no\u010djo.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nPrijaviti se je potrebno \u0161e na lokalni policiji, ker je Katarina radovedna, kako to izgleda, jo posodiva Sari in Oskarju. Kar dolgo jih ni nazaj, nekateri sopotniki se \u017ee odpravljajo spat. Okrog polno\u010di se vrnejo z vestjo, da nam policija zaradi na\u0161e varnosti ne dovoli spanja pri imamu. Zdaj \u017ee vemo, da so olimpijske igre in da ni primerno, da bi se tujcu kaj hudega pripetilo na Kitajskem. \u017dal mi je za na\u0161e gostitelje, ki so se tako potrudili in iskreno upam, da niso imeli te\u017eav zaradi nas.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nZa nas sledi program NNNP ali plan B, spet smo v avtobusu, peljemo se v 40 km oddaljeni Yinning in tudi zadnjo no\u010d na Kitajskem prespimo v hotelu.<br \/>\n\u00a0<br \/>\n<span style=\"underline\">15.08.2008 YINNING &#8211; ALMATY<\/span><br \/>\n\u00a0<br \/>\nYinning je lepo urejeno, \u010disto in zeleno mesto, polno drevja in parkov. Ogledamo si mo\u0161ejo z molilnico v prvem nadstropju.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nIn zakaj smo se ustavili v zakotni okrep\u010devalnici? Sara prina\u0161a torto. Na\u0161 France praznuje rojstni dan. Vse najbolj\u0161e, \u0161e naprej toliko modrosti, iskrivosti in dobre volje.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nBli\u017eamo se Korgasu, obmejno mesto se pra\u017ei pod vro\u010dim soncem. Zapravimo \u0161e zadnje juane in spet stojimo pred zaprtimi vrati mejnega prehoda. Ponovimo vajo, Kitajci nas pregledajo tudi ob izhodu iz dr\u017eave. Pomahamo Abdulu, Kitajski in Xinjiangu in \u017ee smo pri Kazahstancih, tu opravimo obmejne postopke presenetljivo hitro. Ali pa smo mogo\u010de \u017ee navajeni\u00a0 vsega hudega?<br \/>\n\u00a0<br \/>\nPonovno sre\u010danje z obema voznikoma kombijev Nikolajem in Slavo. Kazahstanske stepe se tokrat ble\u0161\u010dijo v soncu, nepopisno lepi so pogledi na prostranstva s \u010dredami ovc, konjev in kamel. Ustavimo se na po\u010divali\u0161\u010du z dobrim studencem in manj\u0161o okrep\u010devalnico. Goltamo \u0161a\u0161like po kaza\u0161ko, druga\u010dni so kot ujgurski, bolj so\u010dni. BOLJ\u0160I!<br \/>\n\u00a0<br \/>\nOb son\u010dnem zahodu se ustavimo na velikem obcestnem kaza\u0161kem pokopali\u0161\u010du. Na gomilah stojijo velike hi\u0161ke ali pa bogato okra\u0161eni nagrobni kamni.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nV Kazahstanu smo pre\u0161li na son\u010dno uro, zato je \u017ee ob osmih zve\u010der mrak. Tako \u017ee v trdi temi uzremo lu\u010di Almaty-ja (Alma Ate po rusko).<br \/>\n\u00a0<br \/>\n\u00a0<br \/>\n<span style=\"underline\">\u00a0<\/span><br \/>\n<span style=\"underline\">\u00a0<\/span><br \/>\n<span style=\"underline\">\u00a0<\/span><br \/>\n<span style=\"underline\">16.08.2008 ALMATY &#8211; ISTANBUL<\/span><br \/>\n\u00a0<br \/>\nZadnji dan na\u0161e odisejade. Odli\u010den zajtrk, nato sprehod po Zeleni tr\u017enici, kjer ob\u010dudujemo lepo zlo\u017eeno sadje in zelenjavo. Lahko se sporazumevamo z \u00bbbrat\u010diki\u00ab, razumemo smisel besed, \u010drkujemo napise v cirilici, vidimo slovanske obraze &#8211; po\u010dasi se vra\u010damo domov.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nPo vseh olimpijskih do\u017eivetjih zadnjih treh tednov ne \u010dudi, da Darjo vzklikne: \u00bbKdo bi si mislil, da mi bo v Kazahstanu \u0161e v\u0161e\u010d!\u00ab<br \/>\n\u00a0<br \/>\nKazahstan je po povr\u0161ini deveta najve\u010dja dr\u017eava sveta. Sega od Kaspijskega jezera na zahodu do pogorja Altaj na vzhodu. Obsega stepe in pu\u0161\u010dave, najbolj znano pa je raketno izstreli\u0161\u010de Bajkonur. \u017de od razpada sovjetske dr\u017eave mu vlada Nursultan Nazarbajev. Prestolnico so leta 1997 iz Almatyja preselili na sever v Astano.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nAlma po kaza\u0161ko pomeni jabolko, Almaty pa veliko jabolk. Kraj je bil postojanka na severnem kraku svilene ceste, dana\u0161njo podobo pa je za\u010delo mesto dobivati v 19. stoletju s prihodom carjevih vojakov. Med drugo svetovno vojno je Stalin sem iz Moskve in Leningrada preselil \u0161tevilne kulturne in industrijske objekte. Mesto le\u017ei na obronkih Tjan\u0161ana in ima 1.300.000 prebivalcev, najve\u010d 46% Kazakov, 30% Rusov in 10% Ujgurov.<br \/>\n\u00a0<br \/>\n\u00a0<br \/>\nS pomo\u010djo lokalnega vodnika si ogledamo mesto, nekdanjo prestolnico Kazahstana. Mo\u017eakar je po o\u010detu Kazak, po materi Ukrajinec. Zanimivo opi\u0161e \u017eivljenje v nekdanji Sovjetski zvezi in tranzicijske spremembe v Kazahstanu. \u00a0Sam je razpad komunizma do\u017eivel kar v Vzhodnem Berlinu.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nSprehodimo se po zelenem mestu na visoki nadmorski vi\u0161ini (do 1600 m n.m.), ena od zanimivosti je drsalni stadion, kjer so sovjetski hitrostni drsalci tolkli svetovne rekorde. Ogledamo si park Panfilov z ogromnim spomenikom Rde\u010di Armadi. Na\u0161 vodnik nas opozori, da je v mestu veliko privr\u017eencev trde sovjetske politike. V tem parku je tudi lepa lesena ruska pravoslavna katedrala Zenkov in muzej kazahstanskih ljudskih glasbil. Ogledamo si zgodovinski razvoj razli\u010dnih tolkal in brenkal, ki so jih uporabljali \u0161amani pri svojih obredih. Najbolj tipi\u010dno glasbilo je kaza\u0161ka dombra, brenkalo z dolgim vratom, podobno lutnji. Ob koncu nam je kustosinja priredila pravi majhen koncert s starodavnimi glasbili. Mogo\u010de bom neko\u010d pokukala tudi k \u0161amanom!<br \/>\n\u00a0<br \/>\nKer je sobota je ob spomeniku Rde\u010di Armadi ogromno svatov. Tradicionalno se pridejo vsi mladoporo\u010denci poklonit in fotografirat k spomeniku. Sprehajamo se med lepo urejenimi svati. Na\u0161im fotografom ne zmanjka dela oz. fotografskega materiala.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nSprehodimo se \u0161e po mestni promenadi, mladina u\u017eiva ob koncertu rockerjev, vidimo pa celo mimohod Hari kri\u0161ne. Zelo evropsko. S Katarino odkrijeva trgovino s spominki in bi\u017euterijo, prvi pravi \u0161oping v treh tednih, zdaj lahko res v miru oddidem domov.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nZve\u010der je na ulici pred hotelom kar nekaj hudo alkoholiziranih me\u0161\u010danov, dedi\u0161\u010dina nekdanje velike dr\u017eave ali posledica te\u017ekih razmer?<br \/>\n\u00a0<br \/>\nPred vstopom v letalo se \u0161e zazrem v nebo, pozdravlja nas delni lunin mrk. \u0160e en \u010dude\u017e narave za slovo!<br \/>\n\u00a0<br \/>\n<span style=\"underline\">17.08.2008 ISTANBUL &#8211; BRNIK &#8211; RODINE<\/span><br \/>\n\u00a0<br \/>\nMiren let, son\u010dni vzhod \u017ee pri\u010dakamo na carigrajskem letali\u0161\u010du. Kar naenkrat smo spet soo\u010deni z evropskimi cenami! Poslovimo se od Oskarja. Domov se vra\u010dajo tudi skupine iz Irana in Svilene ceste, izmenjamo vtise in izku\u0161nje.<br \/>\n\u00a0<br \/>\n\u0160e malo in pod nami se prika\u017eejo gozdovi, Sava in Kamni\u0161ke Alpe, doma smo. \u0160e slovo od Sare in sopotnikov in za nekaj \u010dasa se bomo spet stopili z vsakodnevnimi opravki in nadlogami. Smo pa bogatej\u0161i za kak\u0161no prigodo in spoznanje o sebi. Ljubo doma, kdor ga ima.<br \/>\n\u00a0<br \/>\n\u00a0<br \/>\n\u00a0<br \/>\n\u00a0<br \/>\n<span style=\"underline\">\u00a0<\/span><br \/>\n<span style=\"underline\">\u00a0<\/span><br \/>\n<span style=\"underline\">\u00a0<\/span><br \/>\n<span style=\"underline\">KJE SO SLEDI IN SPOZNANJA, IZKU\u0160NJE IN DO\u017dIVETJA, KI NAJ BI JIH PUSTILO TVOJE POTOVANJE? (Rumi Mevlana)<\/span><br \/>\n\u00a0<br \/>\n\u00a0<br \/>\nDoma me zajame podopustni\u0161ka delovna mrzlica in \u0161tevilna nadome\u0161\u010danja, Darjo in Katarina uredita svoje fotografije, moja drobna knji\u017eica s kracami pa le\u017ei nekje na mizi ob ra\u010dunalniku. \u010ce se ne bom lotila potovalnega dnevnika zdaj, bo del spominov kon\u010dal na smeti\u0161\u010du zgodovine. Vendar ni prav, saj je bilo potovanje v osr\u010dje svilene ceste zanimiva preizku\u0161nja in do\u017eivetje za vse sopotnike. Na tem potovanju sem znova dobila potrditev, da lahko tudi v te\u017ekih razmerah (dolge vo\u017enje, neprespanost..) ohranim mirno kri, se odklopim in ne reagiram pani\u010dno. Na takem potovanju spoznava\u0161 svet in predvsem samega sebe.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nSopotniki so najve\u010dje potovalno bogastvo, prav od vsakega sem odnesla nekaj novega in tudi to je ena od prednosti potovanja v manj\u0161ih skupinah. Katarina je potovanje dobro pre\u017eivela in mislim, da se je tudi mnogo nau\u010dila, predvsem vzdr\u017eljivosti in prilagajanja. Videla in spoznala je, kako \u017eivijo njeni vrstniki v tem odmaknjenem ko\u0161\u010dku sveta. Njen pogled na potovanje je \u0161e posebej zanimiv in upam, da ga bo dokon\u010dno spravila na papir. \u00a0Ponovno sem dobila potrditev, da lahko otrok tudi na taki avanturi u\u017eiva in tudi odraslim pomaga najti del\u010dek otroka v sebi. Vso pot pa sem iskreno ob\u010dudovala vztrajnost in \u017eivljenjsko modrost na\u0161ih sopotnikov Franceta in Inke. Upam, da bom v njunih letih obdr\u017eala vsaj nekaj njune iskrivosti in \u017eelje po ne\u010dem novem.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nOskar pravi, da je potovanje brez izziva kot hrana brez soli. Oja, na\u0161e spoznavanje Xinjianga je bilo \u0161e kako slano in za\u010dinjeno. To resni\u010dno ni potovanje, kjer bi ves dan tekali za vodnikom in bili prenasi\u010deni z ogledi cerkva in muzejev, vzdu\u0161je in izziv si mora\u0161 poiskati sam. Xinjiang pod vro\u010dim soncem \u0161e \u017eivi svoj tiso\u010dletni sen, vmes pa se vrivajo podobe modernizacije in brezobzirne globalizacije. Kljub temu, da si tujec in ne zna\u0161 jezika, takoj opazi\u0161 razlike in trenja med Hani in ostalimi ljudstvi. Tudi stalnih kontrol se navadi\u0161 in te sploh ne motijo ve\u010d.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nSkoraj 7000 km vo\u017enje po poteh karavan je za nami. Ko zaprem o\u010di, se spomnim neskon\u010dnih prostranstev, pu\u0161\u010dave, gorskih pa\u0161nikov, divjih gora in rek, dolgo\u010dasnih polj bomba\u017ea in nafte. V \u010dasu celodnevnih vo\u017eenj sem med dreme\u017eem in be\u017ee\u010dimi slikami spoznavala trdo \u017eivljenje ob tiso\u010dletni svileni cesti, dale\u010d od doma pa raz\u010distila tudi s \u0161tevilnimi te\u017eavicami, ki ti doma grenijo \u017eivljenje. Resni\u010dno izziv potovanja v mislih zmanj\u0161a vsakdanje probleme. Ostale bodo barve in vonjave zelenih pa\u0161nikov Tjan\u0161ana, pasteli pu\u0161\u010dave, \u00bbvesoljska\u00ab svetloba son\u010dnega mrka, \u017eivopisne podobe ujgurskih tr\u017enic in vonj po ov\u010detini. Zanimivi so bili pisano oble\u010deni doma\u010dini, pogled na razigrane otroke pa me je vra\u010dal v moja otro\u0161ka leta, ko smo otroci znali u\u017eivati v majhnih stvareh in brez pridobitev dana\u0161nje civilizacije. Nekoliko sem pogre\u0161ala bolj pristen stik z ljudmi, vendar je bilo za to premalo \u010dasa. Moji najlep\u0161i vtisi so vzdu\u0161je ob son\u010dnem mrku, ve\u010derni zahod na kitajskem zidu, brez\u010dasne slike v jamah Mogao, najbolj tradicionalna ujgurska tr\u017enica v Kuqi, \u00bbmuke po Oskarju\u00ab v Rde\u010dem kanjonu, nedeljska tr\u017enica v Kashgarju, podobe Pamirja in prostrane stepe Kazahstana.<br \/>\n\u00a0<br \/>\nUpam, da bom v prihodnosti obdelala \u0161e kak\u0161no \u0161tirico, morda bom zbrala tudi pogum in se podala v neznano. Sicer pa je vsako potovanje pustolov\u0161\u010dina v neznano, vrne pa ti toliko, kot si vanj pripravljen vlo\u017eiti sam.<br \/>\n\u00a0<br \/>\n\u00a0<br \/>\n\u00a0<br \/>\n\u00a0<br \/>\n<span style=\"underline\">\u00a0<\/span><br \/>\n\u00a0<br \/>\nMarjeta ZUPAN\u010cI\u010c<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>OLIMPIJSKE AVANTURE &#8211; XINJIANG 2008 \u00a0 \u00a0 PRVI OSKARIZEM: POTOVANJA UBIJAJO DO\u017dIVETJA, MAR NE? \u00a0 Kaj sem si predstavljala pred potovanjem? Predvsem druga\u010dno Kitajsko kot sem jo do\u017eivljala leta 1995 po klasi\u010dni poti, pu\u0161\u010davo Svena Hedina in znamenito tr\u017enico v Ka\u0161garju. Prebrala sem program, tekst v starej\u0161i izdaji Lonely Planeta in pogledala nekaj slik na internetu. \u00a0 \u00bbAja, kam \u017ee spet gre\u0161? Kje je \u017ee to?\u00ab, so spra\u0161evali znanci in sodelavci. \u00bbPa \u0161e otroka bosta [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[55],"tags":[],"class_list":["post-1060","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-kitajska"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t<!-- All in One SEO Pro 4.9.10 - aioseo.com -->\n\t<meta name=\"description\" content=\"Sopotnica Marjeta nas popelje po kitajski pokrajini Xinjiang, med pu\u0161\u010dave, jezera in \u017eivahne tr\u017enice. Preberite njene vtise s potovanja v olimpijskem letu 2008.\" \/>\n\t<meta name=\"robots\" content=\"max-image-preview:large\" \/>\n\t<meta name=\"author\" content=\"sibit\"\/>\n\t<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/olimpijske-avanture\/\" \/>\n\t<meta name=\"generator\" content=\"All in One SEO Pro (AIOSEO) 4.9.10\" \/>\n\t\t<meta property=\"og:locale\" content=\"en_US\" \/>\n\t\t<meta property=\"og:site_name\" content=\"Agencija Oskar - Blog | Agencija Oskar - Blog, mnenja, vtisi potnikov\" \/>\n\t\t<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n\t\t<meta property=\"og:title\" content=\"Olimpijske avanture | Agencija Oskar - Blog\" \/>\n\t\t<meta property=\"og:description\" content=\"Sopotnica Marjeta nas popelje po kitajski pokrajini Xinjiang, med pu\u0161\u010dave, jezera in \u017eivahne tr\u017enice. Preberite njene vtise s potovanja v olimpijskem letu 2008.\" \/>\n\t\t<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/olimpijske-avanture\/\" \/>\n\t\t<meta property=\"article:published_time\" content=\"2009-04-19T18:15:37+02:00\" \/>\n\t\t<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2009-04-19T18:15:37+02:00\" \/>\n\t\t<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary\" \/>\n\t\t<meta name=\"twitter:title\" content=\"Olimpijske avanture | Agencija Oskar - Blog\" \/>\n\t\t<meta name=\"twitter:description\" content=\"Sopotnica Marjeta nas popelje po kitajski pokrajini Xinjiang, med pu\u0161\u010dave, jezera in \u017eivahne tr\u017enice. Preberite njene vtise s potovanja v olimpijskem letu 2008.\" \/>\n\t\t<script type=\"application\/ld+json\" class=\"aioseo-schema\">\n\t\t\t{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.agencija-oskar.si\\\/blog\\\/olimpijske-avanture\\\/#article\",\"name\":\"Olimpijske avanture | Agencija Oskar - Blog\",\"headline\":\"Olimpijske avanture\",\"author\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.agencija-oskar.si\\\/blog\\\/author\\\/sibit\\\/#author\"},\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.agencija-oskar.si\\\/blog\\\/#organization\"},\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"url\":\"https:\\\/\\\/www.agencija-oskar.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/sites\\\/2\\\/2009\\\/04\\\/img_6721-300x199.jpg\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.agencija-oskar.si\\\/blog\\\/olimpijske-avanture\\\/#articleImage\"},\"datePublished\":\"2009-04-19T19:15:37+02:00\",\"dateModified\":\"2009-04-19T19:15:37+02:00\",\"inLanguage\":\"en-US\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.agencija-oskar.si\\\/blog\\\/olimpijske-avanture\\\/#webpage\"},\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.agencija-oskar.si\\\/blog\\\/olimpijske-avanture\\\/#webpage\"},\"articleSection\":\"Kitajska\"},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.agencija-oskar.si\\\/blog\\\/olimpijske-avanture\\\/#breadcrumblist\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.agencija-oskar.si\\\/blog#listItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\\\/\\\/www.agencija-oskar.si\\\/blog\",\"nextItem\":{\"@type\":\"ListItem\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.agencija-oskar.si\\\/blog\\\/category\\\/kitajska\\\/#listItem\",\"name\":\"Kitajska\"}},{\"@type\":\"ListItem\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.agencija-oskar.si\\\/blog\\\/category\\\/kitajska\\\/#listItem\",\"position\":2,\"name\":\"Kitajska\",\"item\":\"https:\\\/\\\/www.agencija-oskar.si\\\/blog\\\/category\\\/kitajska\\\/\",\"nextItem\":{\"@type\":\"ListItem\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.agencija-oskar.si\\\/blog\\\/olimpijske-avanture\\\/#listItem\",\"name\":\"Olimpijske avanture\"},\"previousItem\":{\"@type\":\"ListItem\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.agencija-oskar.si\\\/blog#listItem\",\"name\":\"Home\"}},{\"@type\":\"ListItem\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.agencija-oskar.si\\\/blog\\\/olimpijske-avanture\\\/#listItem\",\"position\":3,\"name\":\"Olimpijske avanture\",\"previousItem\":{\"@type\":\"ListItem\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.agencija-oskar.si\\\/blog\\\/category\\\/kitajska\\\/#listItem\",\"name\":\"Kitajska\"}}]},{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.agencija-oskar.si\\\/blog\\\/#organization\",\"name\":\"Agencija Oskar - Blog\",\"description\":\"Agencija Oskar - Blog, mnenja, vtisi potnikov\",\"url\":\"https:\\\/\\\/www.agencija-oskar.si\\\/blog\\\/\"},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.agencija-oskar.si\\\/blog\\\/author\\\/sibit\\\/#author\",\"url\":\"https:\\\/\\\/www.agencija-oskar.si\\\/blog\\\/author\\\/sibit\\\/\",\"name\":\"sibit\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.agencija-oskar.si\\\/blog\\\/olimpijske-avanture\\\/#authorImage\",\"url\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/22a7d0132799864372348d34613b78e32721c86088b9cf92f2e0289b12b483db?s=96&d=mm&r=g\",\"width\":96,\"height\":96,\"caption\":\"sibit\"}},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.agencija-oskar.si\\\/blog\\\/olimpijske-avanture\\\/#webpage\",\"url\":\"https:\\\/\\\/www.agencija-oskar.si\\\/blog\\\/olimpijske-avanture\\\/\",\"name\":\"Olimpijske avanture | Agencija Oskar - Blog\",\"description\":\"Sopotnica Marjeta nas popelje po kitajski pokrajini Xinjiang, med pu\\u0161\\u010dave, jezera in \\u017eivahne tr\\u017enice. Preberite njene vtise s potovanja v olimpijskem letu 2008.\",\"inLanguage\":\"en-US\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.agencija-oskar.si\\\/blog\\\/#website\"},\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.agencija-oskar.si\\\/blog\\\/olimpijske-avanture\\\/#breadcrumblist\"},\"author\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.agencija-oskar.si\\\/blog\\\/author\\\/sibit\\\/#author\"},\"creator\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.agencija-oskar.si\\\/blog\\\/author\\\/sibit\\\/#author\"},\"datePublished\":\"2009-04-19T19:15:37+02:00\",\"dateModified\":\"2009-04-19T19:15:37+02:00\"},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.agencija-oskar.si\\\/blog\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/www.agencija-oskar.si\\\/blog\\\/\",\"name\":\"Agencija Oskar - Blog\",\"description\":\"Agencija Oskar - Blog, mnenja, vtisi potnikov\",\"inLanguage\":\"en-US\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.agencija-oskar.si\\\/blog\\\/#organization\"}}]}\n\t\t<\/script>\n\t\t<!-- All in One SEO Pro -->\r\n\t\t<title>Olimpijske avanture | Agencija Oskar - Blog<\/title>\n\n","aioseo_head_json":{"title":"Olimpijske avanture | Agencija Oskar - Blog","description":"Sopotnica Marjeta nas popelje po kitajski pokrajini Xinjiang, med pu\u0161\u010dave, jezera in \u017eivahne tr\u017enice. Preberite njene vtise s potovanja v olimpijskem letu 2008.","canonical_url":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/olimpijske-avanture\/","robots":"max-image-preview:large","keywords":"","webmasterTools":{"miscellaneous":""},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/olimpijske-avanture\/#article","name":"Olimpijske avanture | Agencija Oskar - Blog","headline":"Olimpijske avanture","author":{"@id":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/author\/sibit\/#author"},"publisher":{"@id":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/#organization"},"image":{"@type":"ImageObject","url":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2009\/04\/img_6721-300x199.jpg","@id":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/olimpijske-avanture\/#articleImage"},"datePublished":"2009-04-19T19:15:37+02:00","dateModified":"2009-04-19T19:15:37+02:00","inLanguage":"en-US","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/olimpijske-avanture\/#webpage"},"isPartOf":{"@id":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/olimpijske-avanture\/#webpage"},"articleSection":"Kitajska"},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/olimpijske-avanture\/#breadcrumblist","itemListElement":[{"@type":"ListItem","@id":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog#listItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog","nextItem":{"@type":"ListItem","@id":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/category\/kitajska\/#listItem","name":"Kitajska"}},{"@type":"ListItem","@id":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/category\/kitajska\/#listItem","position":2,"name":"Kitajska","item":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/category\/kitajska\/","nextItem":{"@type":"ListItem","@id":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/olimpijske-avanture\/#listItem","name":"Olimpijske avanture"},"previousItem":{"@type":"ListItem","@id":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog#listItem","name":"Home"}},{"@type":"ListItem","@id":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/olimpijske-avanture\/#listItem","position":3,"name":"Olimpijske avanture","previousItem":{"@type":"ListItem","@id":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/category\/kitajska\/#listItem","name":"Kitajska"}}]},{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/#organization","name":"Agencija Oskar - Blog","description":"Agencija Oskar - Blog, mnenja, vtisi potnikov","url":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/"},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/author\/sibit\/#author","url":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/author\/sibit\/","name":"sibit","image":{"@type":"ImageObject","@id":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/olimpijske-avanture\/#authorImage","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/22a7d0132799864372348d34613b78e32721c86088b9cf92f2e0289b12b483db?s=96&d=mm&r=g","width":96,"height":96,"caption":"sibit"}},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/olimpijske-avanture\/#webpage","url":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/olimpijske-avanture\/","name":"Olimpijske avanture | Agencija Oskar - Blog","description":"Sopotnica Marjeta nas popelje po kitajski pokrajini Xinjiang, med pu\u0161\u010dave, jezera in \u017eivahne tr\u017enice. Preberite njene vtise s potovanja v olimpijskem letu 2008.","inLanguage":"en-US","isPartOf":{"@id":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/#website"},"breadcrumb":{"@id":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/olimpijske-avanture\/#breadcrumblist"},"author":{"@id":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/author\/sibit\/#author"},"creator":{"@id":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/author\/sibit\/#author"},"datePublished":"2009-04-19T19:15:37+02:00","dateModified":"2009-04-19T19:15:37+02:00"},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/#website","url":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/","name":"Agencija Oskar - Blog","description":"Agencija Oskar - Blog, mnenja, vtisi potnikov","inLanguage":"en-US","publisher":{"@id":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/#organization"}}]},"og:locale":"en_US","og:site_name":"Agencija Oskar - Blog | Agencija Oskar - Blog, mnenja, vtisi potnikov","og:type":"article","og:title":"Olimpijske avanture | Agencija Oskar - Blog","og:description":"Sopotnica Marjeta nas popelje po kitajski pokrajini Xinjiang, med pu\u0161\u010dave, jezera in \u017eivahne tr\u017enice. Preberite njene vtise s potovanja v olimpijskem letu 2008.","og:url":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/olimpijske-avanture\/","article:published_time":"2009-04-19T18:15:37+02:00","article:modified_time":"2009-04-19T18:15:37+02:00","twitter:card":"summary","twitter:title":"Olimpijske avanture | Agencija Oskar - Blog","twitter:description":"Sopotnica Marjeta nas popelje po kitajski pokrajini Xinjiang, med pu\u0161\u010dave, jezera in \u017eivahne tr\u017enice. Preberite njene vtise s potovanja v olimpijskem letu 2008."},"aioseo_meta_data":{"post_id":"1060","title":"#post_title | #site_title","description":"Sopotnica Marjeta nas popelje po kitajski pokrajini Xinjiang, med pu\u0161\u010dave, jezera in \u017eivahne tr\u017enice. Preberite njene vtise s potovanja v olimpijskem letu 2008.","keywords":null,"keyphrases":null,"primary_term":null,"canonical_url":null,"og_title":null,"og_description":null,"og_object_type":"default","og_image_type":"default","og_image_url":null,"og_image_width":null,"og_image_height":null,"og_image_custom_url":null,"og_image_custom_fields":null,"og_video":null,"og_custom_url":null,"og_article_section":null,"og_article_tags":null,"twitter_use_og":false,"twitter_card":"default","twitter_image_type":"default","twitter_image_url":null,"twitter_image_custom_url":null,"twitter_image_custom_fields":null,"twitter_title":null,"twitter_description":null,"schema":{"blockGraphs":[],"customGraphs":[],"default":{"data":{"Article":[],"Course":[],"Dataset":[],"FAQPage":[],"Movie":[],"Person":[],"Product":[],"ProductReview":[],"Car":[],"Recipe":[],"Service":[],"SoftwareApplication":[],"WebPage":[]},"graphName":"Article","isEnabled":true},"graphs":[]},"schema_type":null,"schema_type_options":null,"pillar_content":false,"robots_default":true,"robots_noindex":false,"robots_noarchive":false,"robots_nosnippet":false,"robots_nofollow":false,"robots_noimageindex":false,"robots_noodp":false,"robots_notranslate":false,"robots_max_snippet":null,"robots_max_videopreview":null,"robots_max_imagepreview":"large","priority":null,"frequency":null,"local_seo":null,"seo_analyzer_scan_date":"2026-10-12 09:31:42","breadcrumb_settings":null,"limit_modified_date":false,"open_ai":null,"ai":null,"created":"2020-12-22 16:40:03","updated":"2026-10-12 09:31:42"},"aioseo_breadcrumb":"<div class=\"aioseo-breadcrumbs\"><span class=\"aioseo-breadcrumb\">\n\t<a href=\"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\" title=\"Home\">Home<\/a>\n<\/span><span class=\"aioseo-breadcrumb-separator\">&raquo;<\/span><span class=\"aioseo-breadcrumb\">\n\t<a href=\"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/category\/kitajska\/\" title=\"Kitajska\">Kitajska<\/a>\n<\/span><span class=\"aioseo-breadcrumb-separator\">&raquo;<\/span><span class=\"aioseo-breadcrumb\">\n\tOlimpijske avanture\n<\/span><\/div>","aioseo_breadcrumb_json":[{"label":"Home","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog"},{"label":"Kitajska","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/category\/kitajska\/"},{"label":"Olimpijske avanture","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/olimpijske-avanture\/"}],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1060","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1060"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1060\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1060"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1060"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1060"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}