{"id":10324,"date":"2012-01-31T14:42:54","date_gmt":"2012-01-31T13:42:54","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=10324"},"modified":"2012-01-31T14:42:54","modified_gmt":"2012-01-31T13:42:54","slug":"java-bali-sulawezi-in-uvajanje-na-indonezijski-cetvercek","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/java-bali-sulawezi-in-uvajanje-na-indonezijski-cetvercek\/","title":{"rendered":"Java, Bali, Sulawezi in uvajanje na Indonezijski \u010detver\u010dek"},"content":{"rendered":"

\u00a0
\nOjla punce!
\nNajprej en topel tropski pozdrav! \u010ce bi vedele kje se trenutno nahajam bi mi bile ziher vsaj malo fou\u0161, ampak pot do sem je bila pa “krvava” … a \u010de gre\u0161 na potovanje, ki ga vodi Oskar je itak vedno tako \ud83d\ude42
\nPrvi del:<\/span><\/strong>
\nIndonezija je res raznolika,\"\"<\/a><\/a> vsak otok svoj svet. Te\u017eko je vse opisat, te\u017eko si je sploh vse zapomnit, toliko se je dogajalo teh 14 dni. Za\u010deli smo z bo\u017ei\u010dnim ve\u010derom v kitajski restavraciji, saj smo v Jakarti bivali v kitajski \u010detrti. Le eno dopoldne smo imeli za aklimatizacijo, ko smo se sprehajali po Jakarti, potem pa se je za\u010delo zares. Notranji let nas je dostavil v Yogyakarto, kjer smo se sredi sicer muslimanske Jave spoznavali z hinujskim templjem Prambananom in naslednji dan \u0161e z budisti\u010dnim templjem Borobudurjem.
\nIndonezija je krasen primer kako lahko muslimani, hindujci, budisti, animisti, kristjani in ostali \u017eivijo skupaj brez kregarij. V Yogyakarti smo spoznali tudi sorodnika pravega sultana, ki nas je vodil po sultanovi pala\u010di in drage moje, to bi morale videti. Mali stri\u010dek tam pri 90-ih letih, malo grbast, z enim res groznim velikim umetnim o\u010desom in no\u017eem (krisom) za pasom je racal pred nami in momljal nekaj sebi v brado. \"\"<\/a><\/a>\u010ce sem ga kaj vpra\u0161ala je rekel le yes, yes in odma\u0161iral naprej (si upam trditi, da je bil precej naglu\u0161en). Vro\u010dina taka, da smo komaj dihali, a ata se ni dal. Povedal je vse kar je imel za povedat, vodil nas je sem pa tja, gor in dol in ko sem se enkrat ozrla okrog sem opazila, da mi sledi le \u0161e kakih 5 potnikov (od 26). Po\u010dasi so vsi cepali kot muhe … jao, jao, \u010disto nas je uni\u010dil J.
\nTisti dan sem se nau\u010dila \u0161e eno pomembno stvar. Indonezijci nikoli ne odgovarjajo z ne. Povsod, na ulici, v hotelih, v restavracijah, tudi na\u0161i lokalni vodniki, vsi. Karkoli jih vpra\u0161a\u0161 ti re\u010dejo yes, yes, tudi \u010de te sploh ne razumejo. Si lahko predstavljate kako naporno je to, \u010de res potrebuje\u0161 kak\u0161no informacijo ali \u017eeli\u0161 kaj organizirati. Vse je yes, yes, na tebi pa je, da razvozla\u0161 kaj v resnici mislijo. Misija nemogo\u010de.
\nIz Yogyakarte smo \u0161li z no\u010dnim vlakom pod vulkan Bromo. \"\"<\/a><\/a>Tam nas je \u010dakal bus s to\u010dno 29 sede\u017ei (toliko nas je bilo vseh skupaj) in toliko prostora za prtljago, da smo lahko notri stla\u010dili to\u010dno dva kov\u010dka. No, kam bomo pa dali ostalo prtljago? Uuuuuhhhhh – to je drugi najpogostej\u0161i odgovor Indonezijcev (poleg yes, yes). Oni enostavno ni\u010d ne razmi\u0161ljajo in ko pride do kak\u0161ne zagate (kot je bila npr. na\u0161a) re\u010dejo le uuuuuuhhhhh in se popraskajo za u\u0161esi in \u010dakajo, da jim da\u0161 ti navodila … in igra z naslovom \u00a0“A lahko zrihta\u0161 ve\u010dji avtobus” se za\u010dne …
\nYes, yes. In se gledamo. Kakec, treba bo postaviti vpra\u0161anje tako, da se ne odgovori z da ali ne. Kar poskusite, nam ni uspelo. Oskar je na koncu poklical v partnersko agencijo, katere lastnik Tralala (to je njegov pravi, resni\u010dni priimek) je k sre\u010di situacijo razre\u0161il – tako da sem jaz po\u010dakala s 30-imi kufri na parkiri\u0161\u010du, ostali pa so \u0161li na zajtrk. Bila sem prava atrakcija in eden od taksistov, ki so bili v bli\u017eini je bil dovolj pogumen, da me je ogovoril in vpra\u0161al, \u010de potrebujem taksi. Sem rekla yes, yes. Me vpra\u0161a, \u010de je to vse moja prtljaga, pa sem rekla yes, yes. Pa ga jaz vpra\u0161am, \u010de lahko stla\u010di vso prtljago v taksi … pa me pogleda in re\u010de … zdaj najbr\u017e \u017ee veste kaj … uuuuuhhhhhhh. Ja, tako to gre v Indoneziji.
\nZrihtali so nam \u0161e dodaten<\/a> kombi za prtljago in smo \u0161li po indonezijskih cestah (proticelolitni tretma) proti vzno\u017eju vulkana Bromo. Najprej smo imeli\"\"<\/a><\/a> u\u010dno uro iz tropske botanike … rambutan, mango, papaja, ka\u010dji sade\u017e, banana, ananas, ricinus, bambus, mangostin, smrdljivi durian, jack fruit, mimoza, slonova zel, tamarila … vse si sploh nisem zapomnila. Zve\u010der smo crknjeni popadali po posteljah, zjutraj pa ob 3.00 bujenje – gremo na vulkan. Malo z jeepi, malo (precej) pe\u0161, da smo pri\u0161li do enega najbolj aktivnih vulkanov … ja drage moje, ta stvar je \u0161e kako \u017eiva. Manj kot leto dni nazaj je pobruhal vse naokrog in da ga pomiri\u0161 mu mora\u0161 kaj \u017ertvovat …
\nTudi mi smo kupili nekaj butar in mu jih zmetali v \u017erelo. Nas je pustil pri miru.
\n<\/a>\u00a0
\nDrugi del:<\/strong><\/span>
\nSe spomnite, zadnji\u010d sem vam pisala o dogodiv\u0161\u010dinah na Javi. <\/a>Na\u0161a naslednja destinacija je bila Sulawesi oziroma hribovit predel v njegovi \"\"<\/a><\/a>notranjosti – Tana Toraja (beri Torad\u017ea). Tam nas je Oskar malo razvajal z res lepim hotelom, z bazenom, v \u010dudoviti naravi. Udele\u017eili smo se pogrebne slovesnosti in nekaterim so se obra\u010dali \u017eelodci, ko smo gledali vodne bivole in pujske (to je kr\u0161\u010dansko-animisti\u010dna de\u017eela), ki so jih vodili na \u017ertvovanje. Ko umre kak\u0161en pomemben \u010dlan dru\u017ebe, se na pogrebu zbere na stotine ljudi (vsi sorodniki do osmega kolena iz bli\u017enjih in daljnih de\u017eel) in vsak mora prinesti tudi darila – bolj so pomembni in bogati, ve\u010d prinesejo – bivole, pujse, kure, ri\u017e … mi smo jim prinesli pa tri \u00bb\u0161teke\u00ab cigaret in malo bombonov.
\nTo so res nore ceremonije. Trajajo\u00a0ve\u010d dni in\u00a0te\u017eko jih je opisati. Lahko si <\/a>predstavljate kako so se po\u010dutili kr\u0161\u010danski misijonarji, ko so gledali kako <\/a>so obredno klali vse te \u017eivali. A ljudje se nanje niso ozirali in dokler niso tudi misijonarji za\u010deli sodelovat na obredih se Torajanci niso hoteli pokristjaniti. Pravijo, da so ve\u010d misijonarjev pojedli, kot so oni spremenili doma\u010dinov v kristjane. \"\"<\/a><\/a>No, danes animizem in kr\u0161\u010danstvo tu \u017eivita z roko v roki in duhovniki veselo blagoslavljajo \u017eivali, ki jih koljejo, da njihove du\u0161e pomagajo umrlim priti v nebesa, v zameno pa Torajanci ne malicajo ve\u010d ljudi.\u00a0
\nKer je v na\u0161i\u00a0skupini tudi \u010darovnik, \u0161aman in bioterapevt Marjan Ogorevc smo lokalnega vodnika prosili naj zrihta obisk pri njihovem \u0161amanu (imenuje\u00a0se dukun). Ni bilo ravno lahko, a uspelo je.\u00a0Prinesli smo\u00a0mu neke opojne ore\u0161\u010dke in enega je za\u010del \u017eve\u010dit, tako si namre\u010d\u00a0odpre “povezavo\u00a0z nevidnim”, iz ostalih ore\u0161\u010dkov pa potem “bere”\u00a0odgovore, kar ga pa\u010d vpra\u0161a\u0161. Za demonstracijo svoje mo\u010di\u00a0je\u00a0le s svojo energijo vrtel\u00a0tri ore\u0161\u010dke v roki,\u00a0ne da bi roko premikal, potem pa so \u0161e malo lebdeli v zraku. Malo smo ga povpra\u0161ali po zdravju (dukuni so pri njih\"\"<\/a><\/a> tudi zdravilci, saj dohtarjev ni na pretek, poleg tega jih mnogi bolj zaupajo), meni pa je zagotovil, da bo moje nadaljnje potovanje po Indoneziji\u00a0potekalo brez ve\u010djih te\u017eav (jupi). Kak\u0161ne debate sta imela Marjan in dukun med sabo pa nismo sli\u0161ali … Baje se med sabo za\u010dutijo …
\nNaslednji dan smo se posvetili pohodom po lepi pokrajini z edinstvenimi hi\u0161ami tongkonani (na kolih, v obliki ladje … si ne predstavljate … bom pokazala slikice, ko pridem domov), lutkami tau tau, ki predstavljajo umrle in v katerih je ujeta njihova du\u0161a, z grobovi v drevesnih deblih, kamor pokopavajo umrle dojen\u010dke in neskon\u010dnimi ri\u017eevimi polji. Na sprehodu smo ujeli \u0161e petelinje boje (sicer prepovedane) in priprave za novoletni \u017eur. Aja, saj res SRE\u010cNO NOVO LETO!
\nNa\u0161o ekspedicijo po Torad\u017ei smo <\/a>zaklju\u010dili z raftingom. Da smo se sploh prebili do reke, smo morali z d\u017eipi \u010dez drn in strn, potem pa \u0161e pe\u0161 \u010dez blatna ri\u017eeva polja. Umazani do kolen (nekateri\u00a0so se dri\u010dali tudi po riti) smo se ob reki najprej malo umili, \"\"<\/a><\/a>potem pa na juri\u0161 \u010dez brzice. Mene\u00a0in \u0161e eno potnico Mojco\u00a0je \u017ee kmalu vrglo iz \u010dolna naravnost med \u010deri in adrenalin je kar drl po\u00a0mojih \u017eilah. Z veliko napora sem se ustavila pri nekem kamnu, z veslom v roki (tega za \u017eivo glavo ne sme\u0161 izgubiti), tok okoli pa tako mo\u010dan, da sem\u00a0komaj dihala. Drugi raft je \u0161el v re\u0161evalno akcijo in krmar me je z vso mo\u010djo zgrabil za re\u0161ilni jopi\u010d in z zadnjimi mo\u010dmi sem se skobacala v \u010doln, z veslom obutala vse\u00a0bli\u017enje, a sem\u00a0pre\u017eivela\u00a0– rezultat: praska na obrazu in pobu\u0161kano koleno. Bilo je noro, noro. Mojca pa je ta \u010das ti\u010dala ob skali sredi reke in vsi \u010dolni so \u0161li \u017ee mino, tako da jo je na\u0161 krmar re\u0161eval\u00a0z brega s \u0161trikom.\u00a0Tudi ona je\u00a0\u0161e vedno \u017eiva in zdrava J. Skobacali sva se nazaj v svoj \u010doln in\u00a0nadaljnja vo\u017enja je bila bolj spro\u0161\u010dena, vozili smo se mimo slapov, opazovali varane,\u00a0orla, ki\u00a0si je ravno ujel zajtrk (\u010drno ka\u010do). Res \u010dudovito.
\nSledila je \u0161e dolgotrajna vo\u017enja nazaj na jug otoka od koder smo poleteli (z letalom seveda) na rajski Bali … o tem pa \u010dez nekaj dni.
\nOstanite v cvetju. Baj, baj!
\nTretji del:<\/strong><\/span><\/p>\n

V prvem delu sem vam pisala o dogodiv\u0161\u010dinah na Javi, zadnji\u010d sem vam zapisala \u010darovnije in zgodbe, ki so se dogajale na Sulawesiju. Zdaj sta na vrsti \u0161e rajski Bali in Lombok.\u00a0<\/p>\n

<\/a>Po prihodu na balijsko letali\u0161\u010de <\/a>Denpasar nas je najprej udarila huda vro\u010dina. Kar oblilo nas je. Sonce, neznosna vro\u010dina in vlaga. Do\u00a0Balija smo namre\u010d imeli bolj ali manj obla\u010dno vreme (zdaj je de\u017eevna doba), na Sulawesiju pa smo se gibali na pribli\u017eno 900 m nadmorske vi\u0161ine, kjer so temperature prijetnej\u0161e.\u00a0<\/p>\n

Na ogledu templja Tanah\"\"<\/a> lot\u00a0(oto\u0161ki tempelj, eden od tiso\u010derih na Baliju) smo bili videti, kot bi ravnokar pretekli maraton \u2013 preznojeni in zmatrani kot cunje … Ampak da vidite razliko, ko smo pri\u0161li v Ubud, kjer je polno \u0161tacunic s cunjicami … Folk je bil kot prerojen. Do takrat namre\u010d \u0161e nismo imeli prilike \u0161opingiranja in vsi so navalili na maj\u010dke, oblekce, klobu\u010dke, saronge (velika cunja za okoli riti) … Kon\u010dno nas je Oskar spustil s \u0161trika. \ud83d\ude42 Mimogrede smo \u0161li \u0161e v opi\u010dji gozd, kjer se je ena potnica spopadla z makakijem \u2013 rezultat: globok ugriz v podlaht. Tam so zgleda takih ugrizev precej vajeni, saj so jo zelo hitro zrihtali. Na\u0161 \u0161aman Marjan in manj\u0161a ekipa potnikov se je nau\u017eila energije pri ogromnem drevesu fikusu benjaminu, ostali pa smo kot vajenci to le posku\u0161ali. U\u010dinek: meni neznan, saj smo\u00a0kljub tej energiji na busu proti hotelu\u00a0vsi\u00a0pospali. \ud83d\ude42\u00a0<\/p>\n

<\/a>Naslednji dan pa <\/a>osvajanje Balija … Najprej predstava Barong (o dobrem in zlem, po\u0161astih,\u00a0 demonih, \u010darovnicah, opicah, princih), potem ogled tipi\u010dne balijske hi\u0161e (tu ima vsaka hi\u0161a svoj dru\u017einski tempelj), peljali smo se na rob zunanjega kraterja \u0161e enega aktivnega vulkana Batur (pe\u0161 do notranjega kraterja se nikomur ni dalo), za konec pa \u0161e ogled osrednjega\u00a0templja\"\"<\/a> Besakih, kjer smo imeli prilo\u017enost videti pogrebno slovesnost … Trupelce so \u017ee za\u017egali (Balijci so hindujci), mi smo videli le sprevod kakih stotih ljudi, oble\u010denih v belo in ni\u010d kaj \u017ealostnih … To je pa\u010d del \u017eivljenja. Oni itak verjamejo v reinkarnacijo, zato je smrt le nov za\u010detek.\u00a0<\/p>\n

Nasploh smo si glave napolnili z njihovo filozofijo \u017eivljenja, katerega smisel je ustvarjanje harmonije med dobrim in slabim (zato v njihovih zgodbah in legendah zlo ne umre, ker ni fora, da ga\u00a0uni\u010di\u0161, ampak da ga sprejme\u0161 in nadzoruje\u0161). Zato balijski hindujci seveda darujejo bogovom, darujejo pa tudi zlim demonom \u2013 njih je namre\u010d treba pomiriti, da bodo dali mir\u00a0… Pou\u010dno in d\u00e1 misliti, res.\u00a0<\/p>\n

Zadnji dan na Baliju smo se zapeljali \u0161e v Kuto, da vidimo in ob\u010dutimo\u00a0tudi masovni turizem … Saj veste \u2013 hoteli, pla\u017ee, surferji, lokali, \u0161tacune, Avstralci in Ameri\u010dani … Ne hvala, gremo raje na Lombok!\u00a0<\/p>\n

<\/a>Na Lomboku <\/a>zaklju\u010dujemo na\u0161e potovanje. Nekaj dni \u010distega u\u017eitka v luksuznem resortu med fikusi in palmami\u00a0v lesenih hi\u0161kah, pokritih z bambusom in slamo,\u00a0kjer ti \u010dedkani fantje in dekleta primaknejo stol in polo\u017eijo prti\u010dek v naro\u010dje, ko pride\u0161 na zajtrk, kjer ti zve\u010der odgrnejo posteljo in po\u0161kropijo sobo proti komarjem, kjer ima\u0161 le 20 korakov do morja in \u0161e manj do bazena, kjer\"\"<\/a> ti prina\u0161ajo pija\u010dke k le\u017ealniku, \u010de se ti ne ljubi vstat, in kjer ti v kopalnici rasteta bambus in bananovec\u00a0in ob slabem vremenu\u00a0pada de\u017e, ko se tu\u0161ira\u0161 \u2013 pa ne zato, ker bi bilo \u0161lampasto narejeno, ampak ker je tako zrisal arhitekt.\u00a0<\/p>\n

\n

No, pa da ne bi bilo preve\u010d dolgo\u010dasno, smo \u0161li en dan \u0161e na izlet na Gilije (gili po lombo\u0161ko pomeni mali otok), kamor smo pripluli z eno staro barka\u010do, ki ji je (k sre\u010di blizu pristani\u0161\u010da) za\u010del crkavati motor, tam malo posnorkljali ter se nagledali koral in pisanih ribic. Nazaj grede proti resortu smo se ustavili \u0161e v prodajalni biserov (na Lomboku imajo veliko farm morskih biserov) in na veliki blatni\u00a0tr\u017enici s hrano, kjer prodajajo vse, kar se d\u00e1 jesti \u2013 vse vrste znane in neznane zelenjave, sadja, za\u010dimb,\u00a0mesa, rib …\u00a0<\/p>\n

En dan smo izkoristili za izlet po otoku.\u00a0V Sukarari\u00a0so nas nau\u010dili tkati. Na Lomboku\u00a0se dekle ne more poro\u010diti, dokler sama ni sposobna stkati songketa (obla\u010dila za posebne prilo\u017enosti). Enega mora narediti za bodo\u010do ta\u0161\u010do, enega za bodo\u010dega tasta in enega za \u017eenina. Tudi poro\u010dni obi\u010daji so nekoliko nenavadni: fant ugrabi dekle in jo odpelje k prijatelju za tri dni (tam spita v<\/a> lo\u010denih sobah, ni\u010d henkipenkija), potem prijatelj obvesti fantove star\u0161e, oni obvestijo dekletove star\u0161e, in \u010de jim fant ni v\u0161e\u010d, sku\u0161ajo dobiti dekle nazaj (ali pa\u00a0jo izob\u010dijo iz svoje dru\u017eine). \u010ce je fant sprejemljiv, se lahko poro\u010dita z manj\u0161im obredom v mo\u0161eji\u00a0(potem pa je henkipenki \u017ee dovoljen), a prave priprave na poroko se \u0161ele za\u010dnejo … Dekletovi bratje od \u017eenina lahko zahtevajo kar koli (denar, bivole …). \u010ce jim \u017eenin ne ustre\u017ee, dekle izob\u010dijo iz dru\u017eine, \u010de pa zbere vse, kar zahtevajo (to lahko traja ve\u010d mesecev), pa se za\u010dne pravi \u017eur (ohcet) in seveda potem vsi sre\u010dno \u017eivijo<\/a> do konca svojih dni. \ud83d\ude42\u00a0<\/p>\n

Izlet po Lomboku<\/a> <\/a>smo zaklju\u010dili s sprehodom po blatnih\u00a0ri\u017eevih poljih, in kot se za Oskarja spodobi, smo to storili med hudim nalivom. <\/a>\"\"<\/a>Povsod je bila voda, v poljih,<\/a> na blatnih stezicah, iz zraka je lilo kot za stavo! Mi pa smo lepo hodili in ne morete verjeti, pri tem ful u\u017eivali! Padali so komentarji, da kaj takega pa v \u017eivljenju \u0161e nismo do\u017eiveli \u2026 Na koncu ri\u017eevih polj nas je za name\u010dek \u010dakala \u0161e dero\u010da reka, ki smo jo morali pregaziti, voda pa je segala nekaterim tudi do pasu. No, ko smo vsi premo\u010deni kot cucki pri\u010dofotali do bli\u017enje vasi, so nas seveda obkro\u017eili vsi va\u0161ki otroci, ki najbr\u017e \u017ee dolgo niso videli prismojenih turistov, ki v de\u017eju brodijo po blatu. \ud83d\ude42\u00a0<\/p>\n

\n

Na\u0161a skupinska avantura se zaklju\u010duje in jaz po\u010dasi vstopam v novo zgodbo … Mesec in pol bom sama iskala rajske koti\u010dke na \u0161irnem oto\u010dju. Kdaj se vam ponovno oglasim \u2013 \u010de me v kak\u0161ni odmaknjeni vasi kar ne poro\u010dijo \u2013 pa je odvisno tudi od dostopnosti interneta …\u00a0<\/p>\n

\n

\n

\n

\n

\n

\n

\n

U\u017eivajte!\u00a0<\/p>\n

Nina<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u00a0 Ojla punce! Najprej en topel tropski pozdrav! \u010ce bi vedele kje se trenutno nahajam bi mi bile ziher vsaj malo fou\u0161, ampak pot do sem je bila pa “krvava” … a \u010de gre\u0161 na potovanje, ki ga vodi Oskar je itak vedno tako \ud83d\ude42 Prvi del: Indonezija je res raznolika, vsak otok svoj svet. Te\u017eko je vse opisat, te\u017eko si je sploh vse zapomnit, toliko se je dogajalo teh 14 dni. Za\u010deli smo z […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,241,21,242,66,18],"tags":[],"class_list":["post-10324","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-agencija-oskar","category-bali","category-indonezija","category-java","category-sulawesi","category-vodniki"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t