{"id":10172,"date":"2012-01-24T11:18:17","date_gmt":"2012-01-24T10:18:17","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=10172"},"modified":"2012-01-24T11:18:17","modified_gmt":"2012-01-24T10:18:17","slug":"samostan-santa-katalina-mesto-v-mestu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/samostan-santa-katalina-mesto-v-mestu\/","title":{"rendered":"Samostan Santa Katalina \u2013 mesto v mestu"},"content":{"rendered":"
Tekst in foto: Matja\u017e Pir\u0161<\/span><\/strong><\/div>\n

\nSredi Arequipe<\/strong>, hrupnega belega kolonialnega mesta, se skriva \u0161e eno mesto. Barvito, tiho, polno nekega starega \u010dasa in samosvojih zgodb. Samostan Svete Katarine<\/strong>.<\/span><\/div>\n
<\/div>\n
\"\"<\/a>Bela pro\u010delja nizkih, najve\u010d dvonadstropnih hi\u0161 iz strjenega vulkanskega pepela in kamniti vhodi vanje, mi delujejo nekako resnobno. Mno\u017eica cerkva, samostanov in domov neko\u010d bogatih \u0160pancev me nehote vra\u010dajo v \u010das cerkvenih sodi\u0161\u010d in stroge tradicije, ki je prebivalce tega bogatega mesta \u0161panskega podkraljestva Peru<\/a>, kot neke vrste kazen za vse, kar jim je bilo predobrega, omejevala na vsakem koraku.<\/div>\n
\n

Med dolgo vrsto malih rumenih taksijev z \u017eivobarvnimi napisi na strehah se poizku\u0161am prebiti na drugo stran ceste in najti kak\u0161en miren koti\u010dek.<\/p>\n

\"\"Sledim dolgemu belemu neprekinjenemu zidu in nenadoma se pred mano le pojavi obokan vhod, za njim pa ozek prehod tja nekam noter v mir in ti\u0161ino.<\/p>\n

Ne vem zakaj in kako, a nezavedno me spet potegne tja noter. Za prehodom \u0161e en prehod in nato \u0161e en in znajdem se v popolnoma drugem svetu. Hrup in smog, kot jajce jajcu podobnih ulic, ostane naenkrat za mano. Bele stene mesta zamenjajo stebri in oboki modre in rde\u010de barve, ki obdajajo skrite vrtove, hrup in smrad mesta pa zamenja nenavadna ti\u0161ina in vonj po starih zgodbah.
\n\"\"<\/a>Pred pol tiso\u010dletja so se v tem mestu, ki je zaradi ugodnih vremenskih razmer obetalo lagodno \u017eivljenje, naselile bogate \u0161panske dru\u017eine. Za njimi so prihajali razli\u010dni cerkveni rodovi, zidali cerkve ter samostane in tako je konec \u0161estnajstega stoletja, kak\u0161nih \u0161tirideset let po ustanovitvi mesta, Dona Maria De Guzman dala zgraditi \u0161e en samostan, imenovan po svetnici, h kateri se je najraje obra\u010dala, Katarini Sienski. Ob mno\u017eici mestnih samostanov je bil Santa Catalina eden bogatej\u0161ih. \u0160panska tradicija je bila takrat mo\u010dno podrejena cerkvi. Prva h\u010di se je morala poro\u010diti, druga pa oditi v samostan.
\n\"\"<\/a>V samostan so prihaja mlada dekleta, stara dvanajst do \u0161tirinajst let, in njihovi star\u0161i so morali samostanu pla\u010dati kar zajeten kup\u010dek srebrnikov, da so njihovo h\u010di vzeli med novice, novinke. \u0160tiri leta so se dru\u017eila samo z bogom in molila, samostana pa niso nikoli zapustila. Pravila so sicer dopu\u0161\u010dala, da obrnejo hrbet bo\u017eji slu\u017ebi, a kdo bi si to takrat upal storiti in kje bi mu potem \u0161e sploh bilo mesto pod soncem? Po kon\u010danem noviciatu so dekleta postala nune in tudi njihova naloga je bila moliti, vesti ma\u0161ni\u0161ke pla\u0161\u010de ter izobra\u017eevati druge. Lahko so imele tudi stik z zunajim svetom, a le z \u017eenskami, preko dvojno zamre\u017eene stene, ki je prepre\u010devala da bi se nuna in obiskovalka lahko dotaknili.<\/p>\n

\"\"<\/a>Po opravljenem noviciatu so pravila \u0161e vedno ostala stroga, a nune so se lahko med seboj obiskovale, dru\u017eile, trgovale, klepetale. Da h\u010deram ne bo prehudo, pa so jim njihove bogate dru\u017eine zgradile znotraj samostana hi\u0161e. Vsaki svojo, veliko in razko\u0161no. Skoraj sto hi\u0161 je zraslo v dobrem stoletju, samostan pa je rasel, ter postajal mesto s trgi, ulicami in ostalim, kar je nunam nadome\u0161\u010dalo zunanji svet. Ker so bile hi\u0161e velike, ker so nune rade lagodno \u017eivele ter dobro jedle in ker se je njihov uvo\u017een porcelan moral svetiti, so si nune omislile slu\u017eabnice. Po dve, v\u010dasih tri na eno hi\u0161o.<\/p>\n

\"\"<\/a>Potem je leta 1871 iz \u0160panije na obisk v samostan pri\u0161la stroga dominikanska nuna Josefa Cadena, ki je te\u017eko verjela svojim o\u010dem, in seveda nemudoma nune zato\u017eila Vatikanu. Pape\u017e je udaril po mizi in Santo Catalino so doleteli druga\u010dni \u010dasi. Hi\u0161e so zaprli, nune pa preselili v skupinske spalnice in jedilnice.
\nDanes je v samostanu, v novi veliki zgradbi, okoli dvajset nun. Lahko sprejemajo obiske, lahko gredo v mesto. Za stari del samostana pa so sklenile koncesijo in ga \u010disto prakti\u010dno \u00bbtr\u017eijo\u00ab kot eno ve\u010djih mestnih znamenitosti.<\/p>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Tekst in foto: Matja\u017e Pir\u0161 Sredi Arequipe, hrupnega belega kolonialnega mesta, se skriva \u0161e eno mesto. Barvito, tiho, polno nekega starega \u010dasa in samosvojih zgodb. Samostan Svete Katarine. Bela pro\u010delja nizkih, najve\u010d dvonadstropnih hi\u0161 iz strjenega vulkanskega pepela in kamniti vhodi vanje, mi delujejo nekako resnobno. Mno\u017eica cerkva, samostanov in domov neko\u010d bogatih \u0160pancev me nehote vra\u010dajo v \u010das cerkvenih sodi\u0161\u010d in stroge tradicije, ki je prebivalce tega bogatega mesta \u0161panskega podkraljestva Peru, kot neke […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,12,18],"tags":[],"class_list":["post-10172","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-agencija-oskar","category-peru","category-vodniki"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t