08. maj, 2019   Agencija Oskar, Oskar piše, Vzhodna Turčija  

 

Vzhodna Turčija

Naj slike spregovorijo

Piše: Oskar Savarin

Fotogalerija – naj slike spregovorijo

Ponovno srečanje z vzhodno-turškim prostranstvom me je spet očaralo. Na prvi pogled je dežela kar preveč preprosta, a v resnici za popotnika nosi neprecenljivo bogastvo. Ob povratku domov se počutimo, kot da bi prišli z drugega planeta; le kako zdaj dragocena doživetja in spoznanja vključiti v domače življenje? Neobičajen je občutek dodatnih notranjih prostranstev, podoživljanje čutnosti in človeškosti njenih prebivalcev in neprestan občutek ogledala, v katerem se hkrati ogledujemo in ga živimo. Mi in naša civilizacija.

Vsakič znova pretresen nad veličastno lepoto skritih kotičkov daleč od današnje civilizacije bi se le predajal in predajal potovalnemu sladokusju, vsrkaval enkratne prizore kontrastnih sozvočij v neskončnih kombinacijah nagajive igre žarkov in puhastih oblačkov, ki kot nebesne ovčice zanosno plujejo zasanjano pot tja nekam proti Vzhodu. Vsakič drugačen in neponovljiv je »light-show« največjega umetnika – narave, ki je tu še vedno na svobodi. Brezštevilno je omamnih barvnih odtenkov, ki korak za korakom razvajajo subtilno oko, da se jih ne more nagledati, ne odžejati žeje po njih, pomiriti vznemirjenja in želje po ŠE.

007 vzhodna Turčija 1024x768 - Vzhodna Turčija

Grobo razbrazdana neskončna višavja, slikovite doline ob anatolskih rekah in hudournikih ovijajo šibke cestice čez visoke prelaze. Na drugi strani se odpirajo zdaj strmi kanjoni bazaltnih kamnin, zdaj široke višinske poljane v kraljestvo nomadskih pastirjev. Za vsakim ovinkom je drug svet; zdaj živo zelenje prav bode v oči; za vogalom se pojavijo puščavske goličave valečih se step; sledi gozd smrek in gostega podrastja, naslednji pogled pa je v svet nalomljenih skeletov bazaltnih kontur, ki razgaljene dramatično sekajo v jasno modrino.

Daleč od naše civilizacije brezimne vasice in neznana mesteca žive svoj zgodovinski sen. Le nekdaj veličastna dela človeških rok pregnanih ljudstev in mističnih civilizacij nemočno izstopajo v oko. Z nemo govorico šepetajo zgodbe nekdaj obljudenih obzidij, zaupno, v zanosu nekdaj mogočnega življenja – uspehov in porazov, izdaj in prešuštev, katerih vzdihljaji še vedno šelestijo v polnočnem vetru ob polni luni.

Danes osamljeni hani in karavanski dvorci v nas budijo vzdušja večernih zabav pisanih druščin večnih vandrovcev in pustolovcev na svileni poti tja do Kitajske. Trdnjave nam pričarajo zgodbe vojaških pohodov in divjih bitk, dolgih obleganj in vojaških zvijač. Veličastna mestna obzidja nam govorijo o ponosnih nomadih in čredah ovac. Gradovi nam pojejo zgodbo o kraljih in princeskah, vitezih in plemičih … Vsak kamen v vzhodni Turčiji nam šepeta le njemu lasten šepet. Prisluhnimo jim, vsakemu in vsem, v kakofoničnih sozvočjih.

16 vzhodna Turčija Urartska trdnjava speča lepotica v izgubljenem kraljestvu 1024x768 - Vzhodna Turčija

Vzhodna Turčija je dežela »V vratih narodov«, na prepihu in v gneči ozkih prelazov med Vzhodom in Zahodom. Kaj vse nam lahko povejo skale izpod Ararata – o Noetovi barki in o Vesoljnem potopu, o staroveških kraljih Kiru in Aleksandru, vmes o Gruzijcih in Armencih, danes o Kurdih in Turkih … in o kdo ve kom še vse.

A kaj bi z zgodovino? Tu so njeni prebivalci, danes živeči v neulovljivem času »nekje vmes«, v izgubljenih vasicah Pontskega gorovja, v šotorih in kamnitih zavetjih planšarskih poljan. Izklesani so njihovi obrazi, prikupen njih nasmeh, da se izgubiš v teh polnih, odprtih in zaupljivih očeh, v katerih lahko vidiš odsev svoje duše. Ko si enkrat tam, jim ne moreš uiti. Ne njim, ne prijazni pozornosti in človeški toplini, ne iskreni zvedavosti in ne sebi! Ne morem ne misliti nanje še dolgo, ko sem že doma.

020 vzhodna Turčija MANJŠA 1024x768 - Vzhodna Turčija

Vzhodna Turčija nam govori zgodbo o nas samih. Naši civilizaciji nastavlja neprecenljivo ogledalo. Vsaka rana v njej, ki jo pušča naša civilizacija v obliki ogromnih jezov in poplavljenih dolin, nasilno vsekanih cest in betonskih džungel na obrobju mest, na potovanju v Vzhodni Turčiji občutimo kot rano našemu življenju in brezčutnosti do narave in samega sebe. Vsaka rana boli, a tudi ozavešča. Počasi bomo prerasli današnji čas in se spet vrnili k našemu bistvu. Takrat bodo taka potovanja v nas zaživela kot neprecenljivo bogastvo.

Več … Fotogalerija – naj slike spregovorijo in Vtisi potnikov.