Piše: vodnik Matjaž Rajh
Moram priznati, da me je kar malo skrbelo, kako zdaj tam izgleda po tem hudem spomladanskem potresu. Ko smo se tokrat odpravili proti Nepalu, sem si predstavljal rahlo turobno izkušnjo, a vse zaman. Nisem mogel verjeti, da je bilo rečeno toliko hudega, a videti je komaj še par ruševin. Res je umrlo okrog 8000 ljudi, ampak kar smo videli mi, je bilo le nekaj porušenih templjev in stup, ter del palače. Ti ljudje so neverjetno trdoživi in pozitivno naravnani. Na obrazih še zmeraj žarijo nasmehi in življenje očitno teče dalje. Med tem ko smo mi raziskovali mesto in nacionalni park, so praznovali Dasai, ki je zanje eden glavnih praznikov, ko se slavi zmaga dobrega nad zlim. In ta potres so v mislih očitno že premagali.
Potniki pa so bili presenečeni nad velikostjo in pisanostjo Katmanduja; res si ga zlahka predstavljaš kot mistični Shangri-la med devetimi gorami, a izgleda čisto drugače in ima veliko različnih obrazov. Vsak te pritegne na svoj način in tradicija je očitno še zmeraj močno prisotna. Pisani ljudje in stari običaji, barve in toliko različnih stvari, ki se prodajajo na ulicah. Nikoli ne veš, kaj vse lahko najdeš.
Prav tako si državo predstavljajo manjšo, kot je; dolini Katmanduja in Pokare in pa same gore. Vendar večina države je sredogorje in ima tudi nizko ležeči ravninski pas, koder so trije nacionalni parki, gozdovi in večina obdelovalnih površin. Najnižja točka je 59 m, nato pa se dvigne vse do 8850 m na vrhu Mt. Everesta. Zato lahko tu pridelujejo praktično vse in ponudba je pestra. Veliko je eksotičnega sadja in vseh vrst zelenjave.
Dežela je zelo čista in se kar bohoti v vseh odtenkih zelene. Tukaj se opazi razlika med Indijo in Nepalom – slednji je še toliko bolj v ozadju napredka, da si mase ljudstva še enostavno ne morejo privoščiti toliko nakupov, da bi z njihovimi embalažami zadušili deželo. Čeprav gre za državo v razvoju, ta izgleda, kot da razvoja pravzaprav sploh ne potrebuje, saj zna zadevam streči na starejše tradicionalne načine z zgolj nekaj izboljšavami iz modernega časa. Ljudje cenijo in živijo z naravo in imajo morda sami modro lekcijo za preostali del sveta.
In kdo bi si mislil, da je mala himalajska država dom kar četrtini vseh nosorogov sveta in pa lepemu število bengalskih tigrov, leopardov in, kot zatrjujejo šerpe, tu prebiva tudi sam Jeti.
Država pozna praktično vsa verstva sveta, čeprav tudi tu dominira hinduizem, kar je le še eno presenečenje za potnika, ki je ponavadi mnenja, da gre tu za pretežno budistični konec sveta.
Skratka, veliko v malem in polno majhnih presenečenj v morju različnih tradicij. Nepal je nekaj posebnega, zato ga obiščite, saj so nas vsi domačini prosili, naj vam povemo, da vas z odprtimi rokami čakajo in imajo kaj za pokazati. Če je kdaj trenutek za potovanje v ta konec sveta, je to zdaj, ko stvari funkcionirajo in država potrebuje priložnost in delo, da si kar hitro opomore od potresa.
Invalid Displayed Gallery
