VTISI O OSKARJEVI ŠOLI VODENJA – 2. del

Vtisi o Oskarjevi šoli vodenja – 1. del

Oskarjeva vodniška šola je predvsem izjemna življenjska šola. Je globoka izkušnja, ki človeka spremeni. Iz nje prideš drugačen, z globljim razumevanjem sebe, sočloveka in sveta. Dobiš zavedanje, kje je prostor za napredek. Postaneš bogatejši za nova spoznanja in orodja, kako nadgraditi sebe za nove resničnosti. Vse to se zgodi, če si dovolj odprt za »pot heroja«.

»Pot heroja« terja trdo delo, soočenja, padce, po katerih se vedno znova pobereš. Pot ni lahka. Zna biti boleča, ker razbijaš iluzije o sebi, o lastnem »popolnem« svetu. Soočaš se s predsodki o drugih in drugačnih. Preboj v novo resničnost in preseganje sebe se lahko zgodi skozi žrtev, spoznanje, ponižnost in hvaležnost.

Vsi procesi potekajo v varnem okolju skupinske dinamike pod mentorstvom odličnega predavatelja in vodnika Oskarja ter ob njegovih izjemnih pomočnikih, izkušenih vodnikih Agencije Oskar. Teoretični in praktični del sta na inovativen način povezana v celoto, ki v praksi deluje. Fascinantno je, kako je ves sistem domišljen kot homogena in zaokrožena celota v teoriji in v izvedbenem delu.

Tudi, če nekdo ne bo vodnik, so znanja in vaje uporabne v vsakdanjem življenju. Naučiš se opazovati in bolje razumeti sebe. Naučiš se pisati in govoriti strukturirano, tako da je namen besedila jasen. Soočaš se z izzivi javnega nastopanja, kjer se učiš vseh potrebnih tehnik dihanja, retorike, intonacije, gestikulacije in govorice telesa.

Oskarjeva vodniška šola poseže v globino lastnih prepoznav, soočenj, nadgradenj in razširitev sebe. Vse te veščine so prepotrebne za soočanje z vsakdanjimi izzivi v življenju. Pridobljena znanja in veščine v šoli pa vodijo k večji kvaliteti in uživanju življenja. Predstavlja eno mojih najpomembnejših in najcelovitejših izkušenj. Je nadgradnja vseh mojih dosedanjih življenj. Priporočam jo vsem, ki želijo delati na sebi. Vsem, ki jim je cilj razvoj lastnih potencialov, pridobivanje novih spoznanj in večje razumevanje sebe skozi preseganje lastnih meja.

Bolha

Strah, živčnost in kaj sploh jaz delam tu. To je bilo naprej, kar me je spravilo v kot predavalnice. Sem izredno vesel, da sem prvi del poti heroja glodal do konca. Moji preboji so bili mali, pa vseeno dovolj močni, da so mi ostali v spominu. Hvaležen za vsako sekundo. Dogovori so me držali v tirih. Podpora skupine mi je dala vedeti, da smo vsi na istem. Usmerjanje gospoda Oskarja je bilo tisto, kar mi je odpiralo dušo in sem želel še več in nadvladati svoj ego. Komaj čakam, da se vrnem in dobim nove zagone na poti heroja.

Tim

Želim Vam povedati za enkratno izkušnjo, ki sem jo doživela pri šoli vodenja. Je poglobljeno popotovanje v notranjost naše duše. In odlična popotnica, zaživeti resnično življenje, ki si ga zares želiš. Razumevanje besede Struktura in njen pomen ter raziskovanje rdeče sfere je samo potrditev, da si na pravi poti. Da boste bolje razumeli, Vam na kratko pojasnim moje vtise.

Beseda Struktura, mi do šole vodenja ni imela posebnega smisla (samo v službi). V šoli vodenja pa sem odkrila, da je pomembna  vsepovsod. Z njo se srečujemo vsak dan. Preko predavanj in praktičnih delavnic nam je bilo smiselno razloženo, kako jo ustvariti in uporabiti. Prav tako je bil vsak dan, vsako predavanje in celoten Seminar speljan v strukturo. Na koncu je bil rezultat čudovita harmonija. V šoli vodenja sem se naučila kako uporabiti strukturo tudi za moje življenje v mojem vsakdanu. In sem hvaležna.

Naslednji vtis, ki me je poglobil v notranji jaz, je raziskovanje rdeče sfere. Pred šolo vodenja mi je bila beseda neznana. Na predavanjih pa sem se naučila razumevanja in pomena rdeče in zelene sfere. Preko vaj sem lahko zaznala občutek rdeče sfere, kako moj telo vpliva nanjo in blokade, ki so bile na strani zelene sfere. Intuitivno pisanje je bila zame odlična vaja, ki me je poglobila v notranjost moje duše, mi dala občutek sproščenosti, varnosti in občutenje čustev. Naučila sem se globljega mišljenja in razumevanja, opazovanja notranjega dogajanja v meni.

Za konec lahko povem, da je v meni še mnogo vtisov iz šole vodenja, ki jih želim nadgrajevati. In je najlepše darilo meni, kako se naučiti resnično živeti.

Hvaležna, sem za to čudovito potovanje.

Želva  

Moja izkušnja s šolo vodenja

Kako je iz mojega vidika potekala šola vodenja in kaj sem od nje odnesel?

Prvi dan

Vse skupaj se je začelo v sredo ob 18.00 v hotelu Zaplata. Na recepciji smo oddali svoj osebni dokument, kot tudi svoj telefon. Razlog za to je bil, da smo se prišli nekaj naučit ter smo se le tako lahko umaknili iz zunanjega sveta in se v to poglobili.

Sledila je večerja, zatem pa prvo predavanje. Izvedeli smo, kaj pomeni postati turistični vodič in kaj vse paše zraven poklica.

Za vsakega so tudi izžrebali živalska imena. Ta so nam pomagala pozabiti na preteklost in prihodnost ter se posvetiti trenutku.

Drugi dan

Program tega dneva, kot vsakega za tem, se je začel ob 6.00 zjutraj, z jutranjo telovadbo. Po tej je sledil zajtrk, temu pa predavanja. Predavanja so bila dokaj zahtevna a tudi zanimiva. Trajala so do kosila. Kosilu so sledile popoldanske vaje. Vaje so bile vsak dan različne in so bile ali povezovalne za skupino ali pa poučne, v povezavi z delom vodnika.

Tretji dan

Ta dan je bil podoben drugemu in prav tako polen doživetij ter raznih izkušenj.

Četrti dan

Dan se je od ostalih razlikoval zaradi dodane aktivnosti – glasnega predavanja skupini ljudi. Vaja je pomembna za delo vodnika, kot je tudi odlična za izgubljanje treme.

Peti dan

Bližala se je vrnitev domov, a kljub temu je bil dan prav tako zahteven kot vsi pred njim.

Kljub naporom je bila izkušnja super.

O svoji izkušnji pišem z namenom in upanjem, da še koga navdušim, ter z njim podelim svoje veselje.

Bober

Vodniški šoli sem se pridružila z velikim pričakovanjem. Vedela sem, da lahko pričakujem nepričakovano, istočasno sem pa mislila, da so mi stvari v življenju jasne, da se imam pod kontrolo. Ampak – misliti se pravi nič vedeti, je vedno govorila moja babica…

Prvi dan šole: BAM! Drugi dan: BAM BAM!! Vsak dan še en nov dodaten bam in dodaten klicaj! Poglobili smo se vase, ampak RES vase, po vsakem bamu je izginila ena blokada v moji glavi. Počutila sem se, kot bi stopila ven iz kokona, pa prej sploh nisem vedela, da je tam.

Iz ure v uro smo bili priča svojim prebojem in prebojem drugih, dihali smo kot eno, držali pesti drug za drugega in se skupaj veselili vsakega uspeha, kot da je naš lasten! Dvorana, polna ljudi, ki ne poznajo niti imena drug drugega! Pa se je šola šele dobro začela!

Na koncu lahko rečem le to, da je to najbolj noro potovanje mojega življenja!

Mačka

V vsem tem tempu življenja in želji po nenehnem izpopolnjevanju, doseganju ciljev in želji biti povsod najboljša, sem pozabila na najbolj glavno stvar. Pozabila sem NASE. Ponovno sem v sebi uspela najti »speči« del sebe, kateri se je izgubil.

Kaj sem odkrila? Odkrila sem, da mi je všeč, da sem ranljiva. Da ni nič narobe, če padem. Da ni narobe, če se zjočem. Da ni narobe, da pokažem nemoč in seveda da ni nič narobe, če mi vedno vse ne uspe. Da je VSE PRAV. In to zavedanje, da se pri teh stvareh soočim s svojimi »godrnjavčki«, jih sprejmem, razumem ter nadgradim, je bistvo vsega. Da je zelena sfera super, ampak je rdeča še boljša. In tam se želim nadgraditi.

Vodniška šola mi je dala ogromno novih izkušenj, spoznanj ter predvsem življenjsko pomembnih iztočnic za osebno rast. Za to sem neizmerno hvaležna in presrečna, da sem imela to priložnost. Spoznala sem odlične sopotnike ter mentorje. Vsak od njih je v meni pustil svoj pečat. Moje “živalce ” pogrešala vas bom.

Obenem pa sem na šoli ponovno prejela potrditev, da ne glede na vse ponujene priložnosti, težave, situacije moje poslanstvo ostaja na »drugi strani turizma«. Da je to, kar delam, tisto, kar me osrečuje, izpopolnjuje in za to živim. To je moja DUŠA in tam je moje srce.

Srna

Prišla sem s polno glavo misli, ki so se v glavi odbijale kot več pingpong žogic. Med vodniško šolo se je glava najprej izpraznila, hkrati pa nisem občutila ničesar. Zadnji dan se je glava spet napolnila z mislimi in idejami. Vrnile so se tudi pingpong žogice, vendar jih je bilo manj in so se malenkost umirile. 

Seveda sem razmišljala tudi o smislu vaj in mučnih ponavljanj. Nisem vedno imela odgovora na vprašanje Zakaj, čemu vse to? Z novimi vajami, novimi predavanji in novimi prijemi sem počasi dojemala kam gremo. Ta pingpong žogica – dvom se je umirila.  

Žolna

Vtisi o Oskarjevi šoli vodenja – 1. del