Težko je razlagati, treba je doživeti! Vodniška šola zahteva nadgrajen pogled na sebe in svet, v kandidatih pa se zbujajo zaspana in še nedoživeta občutenja, stalno preseganje na vseh ravneh. Bilo je in smeha in joka. Zgodilo se je veliko prebojev, ki so vlivali novo upanje. Prebojnikom so bili to ČUDEŽI – kdor ni govoril in je spregovoril, mu življenje ne more biti več enako. Na čisto prave čudeže, kot je iz vode delati vino ipd. pa počakajmo na študijsko potovanje, ki kot Damoklejev meč visi nad nami.
Tudi letos smo razpisali vodniško šolo. Prijavili so se hrvaški in slovenski kandidati. Prišli so novi sodelavci v Agenciji, saj je to prvovrstni team-building in čiščenje osebnosti. Udeležili so se mladi vodniki generacije 2014, saj jim je tokratna vloga skrbnikov vlila novih energij. Prišli pa so tudi vodniki prve ekipe, saj je novega znanja vse več in tega nikjer ni mogoče dobiti. Pestra mešanica, da bolj ne bi mogla biti. Prava simulacija potovalne skupine, kjer je vsakdo hkrati vodnik in potnik, glavni igralec in opazovalec. Vstopili smo v potovanje …
Še zdaj imam pred očmi Papigo – vso boječo in nebogljeno, ki na prvi vaji v gozdu postane pravi orel. Vau! Ko se nežnost zlije z odločnostjo. Pa ko je Želva počila ter se skrila v svoj oklep. Potem pa pogledala ven in zacvetela na večernem predavanju in sedaj hodi okoli z visoko dvignjeno glavo.
Da ne govorim o Lisici, ki zdaj v domačem svetu dokazuje, da je odločna in samozavestna ter da zna govoriti …
Vodniška šola je zastavljena po principu petice (izjemno) in celostnega potovanja. Človek vstopi kot pred-popotnik, takšen kot je, žrtev stanja pred potjo. Na potovanju se sopotnik sooči s sabo in svoje stanje presega, znova in znova, vse tja v nepredstavljivo. Potem se vrne nadgrajen, presežen in pripravljen. Vse to pa teče na povsem konkretni ravni, z jasnimi cilji in rezultati, da jih vsakdo doma lahko zaživi. Kajti vodniki so resničnost, ki jo srečujete na vaših potovanjih.
In Kača – oh, kako me je pičila: “Tiho bodi, pusti me pri miru …”, potem pa se levila – slekla svojo staro kožo in sedaj je njeno sikanje prav prijetno poslušati. Oh! Pa da ne pozabim Čaplje – zaradi nje sem izgubil glas (to se meni ne dogaja). Kakšna moč je izžarevala iz nje ko mi je vpila “NEČU!!” Jaz pa njej z vsem svojim egom – “MORAŠ!”
Prvi (domači del) smo izpeljali januarja v dveh podaljšanih vikendih v Medulinu. Prvi vikend je bil namenjen razumevanju človeka in njegovih plasti, potem pa smo se preko retorike usmerili na čiščenje smetk, ki se pojavijo na prvih treh plasteh (osebnost – telo, čustvo in razum), da naše sonce ne more prodreti v življenje. To so intenzivni in čustveno izjemno bogati procesi, saj se človek sreča s samim seboj. Prav tu se dogaja največja dodana vrednost, kajti preseganje ene same smetke v obliki preboja človeku spremeni življenje! Kar je bilo prej nemogoče je zdaj mogoče. Pot v raj gre skozi pekel.
Res nore zgodbe. Po moje je prav, da se jih sliši. Ter da se s tem nadaljuje. Ne skozi vodniško šolo, ampak šolo za življenje. Sam sem v teh osmih dneh videl še najmanj vodniškega (saj lahko vse uporabiš v vodništvu), ampak predvsem koristnega za kogarkoli. Pa naj bo to IT-jevec, direktor, prodajalec, bančnik … Res noro. Vidiš, tudi to je po mojem del prihodnosti Agencije Oskar.
Drugi vikend pa smo bili že bolj prečiščeni, zato smo lahko začeli z glavnimi temami: potovanje in vodenje. Uporabili smo Oskarjev 5-plastni koncept, ki sestoji iz 5-ih plasti človeškega bivanja: telesno, čustveno, mentalno, dušno in duhovno. Spoznali smo, kako vsaka plast sopotnika potuje samosvoje potovanje. Potovanje vsake izmed petih plasti se v posamezniku združuje v celovito izkušnjo. Posameznik pa se združuje v skupino. Naša 25-članska izobraževalna skupina je torej skozi ves čas potovala (in hkrati proučevala) dogajanje kar 225-ih potovanj in njihovih prepletov. Skozi to smo se učili, kako lahko vodnik z delovanjem na različne plasti vodi sopotnika v njegovo lastno igro in optimalno doživetje, hkrati pa z neformalno avtoriteto na mehak in spontan način uravnava skupino.
Bilo je poprilično uzbudljivo. Prvi dojam – “lift-efekt” – previše energija u malom prostoru; prve dvije večeri još sam se u sobi pitala trebam li doista ondje ostati. Moj “solo” u šumi s pet stebrov islama?! Strašno nešto. Vikala sam u šumi sa Žabom. Stršljen je strašno pametan. Sa Zečicom sam ugodno razgovarala. Oskar i predavanja su kul. Dispozicije, vježbe, sprehodi, u redu mi je to bilo; koliko god neugodno, preživiš nekako … Ali, ima smisla i sviđa mi se. Rastanak i povratak kući – fino sam se poćutila, svi smo se i nekako srdačno rastali, puno osmjeha, dobrih želja … Lijepo je to. Papiga
Za uresničitev čudežev je treba vzpostaviti prave pogoje. Najprej je tu intenziven delovni dan, ki se začenja s telovadbo in meditacijo ob 06.00 in se končuje z refleksijo in nalogo za čez noč ob 22.00 uri. Čez dan pa je špon na špon, brez trenutka pavze, vaje in predavanja, nastopanja in evalvacije … Potem je tu homogena skupina, ki je ves čas v stanju polne prisotnosti. Dviguje posameznika in ga presega, ko bi sam klonil. Uživa v prebojih in čudežih ter jih potrjuje posamezniku. Kajti vse mora biti resnično, jasno vsem.
Nova teoretska znanja su potaknula moje duboko razmišljanje. Svaki put prije govora pred grupom, mene bi obuzeli osjećaji treme i nervoze. No, ti osjećaji bi se smanjivali s vremenom kroz govorne vježbe. Stjekao sam nova prijateljstva kroz praktičnu igru. Nadalje, kroz terenske vježbe sam razvio osjećaj povjerenja u druge.
Vrhunec. Za mene posebni trenuci tijekom govornih vježbi u šumarku četvrtog dana. Osnovne faktore, glasni govor, strukturu i uzbuđenje sam napokon uspio uskladiti. Još k tome sam ključne riječi naglašavao pokretima tijela. Uz gubitak treme, obuzeli su me osjećaji slobode i uspjeha.
Moji padovi i usponi tokom seminara. Osjećaji su bili različiti iz situacije u situaciju. Nakon padova bi osjećao srđbu, ali se nisam predavao. Nakon uspona bi osjećao samopouzdanje koje me tjeralo naprijed.
Tokratni rezultati so bili nad pričakovanjem. Vsak udeleženec je doživel preboj, spoznal svoje potenciale in začutil svoje (novo) sonce. V skupini se je razširilo spoznanje, kakšen presežen občutek je, ko se čudež zgodi, in kako drugače človek zasije, ko deluje iz spremenjenega stanja zavesti. Vsakdo je bil igralec in opazovalec hkrati. Izvrstno smo se pripravili na nadaljevanje.
V teh štirih dneh sem doživel marsikaj, razočaranje, manjše šoke, majhna veselja in nekaj jeze. Bilo je tudi veliko presenečenj in res veliko hrane! Ne spomnim se, da bi kdaj v enem dnevu tolikokrat slišal eno in isto “Počutim se napadeno..!” pa “Kot bi igral, sploh ne vidim pravega tebe!” Pravzaprav sem bil kar nekajkrat zmeden, kar sem pravzaprav še vedno. Najprej so mi povedali, da se ob mojem nastopu počutijo napadeno, potem pa mi Oskar reče, naj bom še bolj glasen, naj kar kričim. Nakar mi povejo, da pretiravam, igram, da sem pretrd, pretrd, da rabim mehkobo … “AAAAAAAAAAA, KAJ BI RADI OD MENE?! Ne morem kričati na vas in biti obenem mehak!!”
A to je šele začetek, uvod, postavitev temelja. Zdaj nas čaka 10-dnevno študijsko potovanje v Turčijo, ki je cilj, vrhunec in katarza. Odhajamo 5. marca. Ekipa je pripravljena, načrt je edinstven, scena je veličastna in zgodba, ki jo bomo ustvarili bo spet presežna!
Veselim se studijskom putovanju da obogatim svoje znanje i iskustvo u vođenju. Odlične tehnike i metode Zeca da prenese znanje o vođenju na grupu i na mene kao pojedinca, kod mene stvara veću žeđ i glad za novim predavanjima. Na kraju, žudnja za većim promjena u životu u meni je vrlo jaka.
Srečen sem, da sem lahko del te zgodbe.
Oskar
