»TAHT EL YASMINA FELIL«
Piše: Neža Repnik
Živo se spomnim, kako smo včasih listali kataloge o sanjskih hotelih ob obali Djerbe. Vse vključeno, kopanje v toplem Sredozemskem morju, zvečer pa na sprehod med lokalne trgovinice po spominke. Kakšna sreča, da smo že pred dobrimi tridesetimi leti lahko uživali take sanjske počitnice. V tem članku pa želim izpostaviti Tunizijo kot destinacijo, ki ponuja več kot le »all-inclusive« ponudbo.
Dežela prihaja proti tebi v valovih. Najbolj znani so sredozemski – več kot tisoč kilometrov dolga obala, ki jo obliva modro morje. Seveda so tu še valovi nekdanjih civilizacij. Berberi so ostali, Osmani, Francozi in Rimljani so pustili močan pečat in osupljive ruševine. Njene meje so zarisane v obliki bodala in se strmo spuščajo v puščavo, kjer se valovi saharskih sipin združijo v največje peščeno morje na svetu.
Zaprite oči. Predstavljajte si toplo poletno noč in sebe med večernim sprehodom po modro-belih ulicah obmorskega Sidi Bou Saida. V odmevih tunizijskega pevca Hédija Jouinija se vrti pesem Taht el yasmina felil. V dobesednem prevodu: Večer pod jasminom. Z njegovimi veselimi melodijami in preprostimi besedili je prevzel celotno generacijo Tunizijcev. In nedvomno bo tudi vas.
V rokah držite »machmoum« – šopek jasmina z snežno-belimi cvetovi. Nekaj trenutkov pred tem ste ga kupili od lokalnega prodajalca. Oh, še en turistični spominek več. Medtem zapiha poleten vetrič in nežen vonj jasmina na bližnjem drevesu obstane v zraku. Začnemo se spraševati ali je vse to le naključje ali živimo pravo tunizijsko resničnost?
Po lokalni legendi naj bi se kraljica Kleopatra odpravila na srečanje z rimskim generalom Markom Antonijem na ladjo, katere jadra so bila prevlečena z esenco jasmina. Drage sopotnice, na tak zmenek bi šla vsaka izmed nas, kajne? 😊
Se sprašujete zakaj »machmoum«? Naj vam povem nekaj več o jasminu in njegovem kulturnem pomenu.
Cvet jasmina je globoko zakoreninjen v tunizijski kulturi in mestnih pokrajinah. V 7. stoletju so ga v Hammamet in bližnja mesta prinesli arabski osvajalci. Beli cvetovi simbolizirajo gostoljubje in veselje do življenja. Majhen jasminov šopek so mladeniči še v preteklih stoletjih podarjali svojim izbrankam in jim dvorili v upanju na skupno življenje. Omamni vonj »machmouma« naj bi tistemu, ki si ga vtakne za uho, vlil vedrino in notranje bogastvo. Danes se seveda jasmin običajno ne uporablja več v resnih romantičnih podvigih, lokalni prodajalci in obrtniki pa še danes tavajo po ozkih ulicah Tunisa, Hammameta in Sidi Bou Saida, da ponujajo svoje umetniške šopke. Cvetove pritrdijo na steblo trave z rdečo bombažno nitjo, da tvorijo šopek ali pa celo prečudovite ogrlice!
Jasmin je nacionalna roža Tunizije in domačini ga nedvomno obožujejo. Simbolizira preprostost, čistost, spokojnost in srečo. Že tisočletja ga gojijo za osebno uživanje, kulturno izražanje in je znak ljubezni. Ta plezajoči zimzeleni grm doseže tudi do tri metre višine in barve cvetov se prepletajo vse od bele do rožno-vijolične. Najlažje uspeva v državah, polnih sonca in toplote. V lokalnih skupnostih se pogosto sliši izraz »rihet lebled«, kar pomeni vonj po domu. Izvoz še vedno cveti, saj se redno prevaža na letih iz Tunisa v Pariz za izdelavo prepoznavnega parfuma Joy.
Njegov simbolni pomen je večji od njegovega izgleda in vonja. Je hvalospev preteklosti in istočasno gesta hvaležnosti za prihodnost. V času tunizijske revolucije leta 2011, ki so jo poimenovali tudi kot jasminova revolucija, je vonj njegovih cvetov deloval pomirjujoče in sooblikoval način, kako so Tunizijci dojemali njene posledice. A ta izraz med domačini ni priljubljen ravno zaradi jasminovega simbola sladkosti in čistosti.
Ko boste naslednjič zagledali jasminove cvetove, jih podrgnite med rokami in naj vas popeljejo v tunizijsko resničnost. Nedvomno vam bodo pričarali nasmeh na obraz.
