Piše: Daša Ganna Mahmoud
Pridružite se nam na potovanju v Dubaj >>
V Dubaju je mogoče prav vse, kar se zdi nemogoče!
In tukaj smo – v veličastnem mestu drznih idej, izjemnih potencialov in sanj, ki so že postale resničnost. V mestu, kjer se vsak dan znova potrjuje misel, da je nemogoče mogoče. Dubaj se ponaša z bogato zgodovino – z živahnimi pristanišči ob Perzijskem zalivu in karavanskimi potmi, ki so nekoč prečkale Arabski polotok. A večina obiskovalcev teh korenin sploh ne zazna, saj jih prevzame sodobna arhitektura, ki s svojo drznostjo in lepoto dobesedno jemlje dih.
Mesto presežkov in simbolov sodobnosti
Za svetovno prepoznavnost Dubaja v zadnjih dveh desetletjih gre v veliki meri zahvala medijem, ki so to prestižno metropolo povzdignili v simbol sodobnosti in razkošja. Med prvimi podobami, ki marsikomu zaigrajo pred očmi ob omembi mesta, je nedvomno ikonični hotel Burj Al Arab – arhitekturni čudež v obliki jadra, slavnostno odprt leta 1999, ki pogosto nosi laskavi naziv sedemzvezdičnega hotela. Ob imenu Dubaj se neizogibno izrisujejo slike osupljivega blišča in arhitekturnih presežkov. V ospredju veličastno kraljuje Burj Khalifa, najvišja zgradba na svetu, ki s svojimi 828 metri simbolizira človeško drznost in vizijo. Slikovito kuliso dopolnjujejo zlate peščene plaže, turkizno morje, znameniti umetni otok Palm Jumeirah, prestižni hotel Atlantis The Palm ter veličastni Dubai Mall, eno največjih nakupovalnih središč na svetu.
Burj Khalifa – višje skoraj ne gre
Pravkar smo se vrnili z obiska Burj Khalife – in vse, kar ste slišali o tem arhitekturnem čudežu, drži. Pravzaprav preseže vsa pričakovanja. Zaradi izjemne organizacije smo v manj kot eni uri že stali na razgledni ploščadi. Najhitrejše dvigalo na svetu nas je v pičlih 70 sekundah izstrelilo na višino 456 metrov, kjer se odpre pogled, ki jemlje dih. Čeprav je sam vrh zgradbe rezerviran za izbrance, občutek, da si na vrhu sveta, ostaja neizbežen. Pogled se razprostira daleč na vse strani: proti vzhodu se v soncu blešči Perzijski zaliv, v daljavi se Burj Al Arab zdi skoraj skromen, tik ob obali pa se razprostira slavna Palma. Nekoliko naprej že nastaja ambiciozni projekt The World – umetni otoki, oblikovani po zemljevidu svetovnih celin. Okoli nas se dvigajo stolpnice drznih linij in bleščečih fasad, kot da tekmujejo v ekstravaganci in inovativnosti. Daleč spodaj spokojno počiva znamenita dubajska fontana, ki bo z večerom oživela v ritmu svetlobe, glasbe in občudovanja.
Dubaj ni le mesto stolpnic
Prvi dan smo namenili obisku muzeja Etihad – kraja, kjer se na izjemno slikovit in sodoben način razkriva zgodba sedmih emiratov in prelomno leto 1971, ko so se združili v eno državo: Združene arabske emirate. A ta zgodba se v resnici začne mnogo prej. Arabski polotok so stoletja prečkale starodavne poti – svilena pot z daljnega vzhoda, pot kadil z juga in pot začimb ter dišav iz Južne Azije. To so bile dragocene dobrine, ki so jih Evropejci želeli, a sami niso imeli. Ladje so pristajale ob obalah Perzijskega zaliva, tovor so pretovarjali na kamele, karavane pa so ga nato nesle čez prostrane puščave vse do Sredozemlja. V teh stoletjih so današnji emirati igrali ključno vlogo v tem trgovskem pretoku. Njihovo bogastvo je temeljilo na morju, ribolovu, potapljanju za biseri, gradnji ladij ter na tem, kar je dajala puščava: oazah, dateljnih, kozah in ovčjem mesu. To so bili temelji nekdanjega gospodarstva – preprostega, a trdno zasidranega v naravo in tradicijo. In potem je prišla nafta. Spremenila je tok zgodovine in tlakovala pot v prihodnost, ki si je takrat nihče ni znal predstavljati – prihodnost, katere del je danes bleščeči Dubaj.
Nafta – darilo podzemlja , odskočna deska v prihodnost
Zgodba o nafti v Združenih arabskih emiratih se začne leta 1950, ko so prve zaloge odkrili v Abu Dabiju. V Dubaju so črno zlato našli šele leta 1966. Danes več kot 90 odstotkov državnih zalog pripada Abu Dabiju, medtem ko ima Dubaj zaradi manjše površine bistveno manj naravnih virov. A ravno to je Dubaj spodbudilo, da je bogastvo izkoristil še drugače. Z dobički od nafte je mesto začelo ustvarjati okolje, ki je privlačilo kapital, znanje in ljudi z vsega sveta. Dubaj je postal ena najuspešnejših davčnih oaz in pomembno regionalno središče sodobnega kapitalizma.
Turizem je doživel izjemen razcvet, prelomnica pa je bilo odprtje ikoničnega hotela Burj Al Arab, ki je postavil nova merila razkošja in luksuza. Po letu 2000 so številna mednarodna podjetja iz Evrope, Azije in Amerike preselila svoje pisarne v Dubaj, ki je iz puščavskega mesta zrasel v globalno metropolo. Danes Združeni arabski emirati ponujajo vrhunsko infrastrukturo: sodobne bolnišnice, mednarodna letališča, inovativne šole, hitro in učinkovito cestno omrežje ter avtomatiziran metro.
Vladar vizije – šejk Mohamed bin Rašid Al Maktoum
Za osupljivim razvojem Dubaja stoji šejk Mohamed bin Rašid Al Maktoum, današnji vladar emirata, ki je nadaljeval vizionarsko delo svojega očeta, šejka Rašida. Družina Al Maktoum vodi Dubaj že več kot dvesto let – nekoč kot trgovci z biseri, ladjami in datlji, danes kot arhitekti prihodnosti, ki gradijo na investicijah, turizmu in inovacijah. Šejk Mohamed ni le graditelj mesta stekla in jekla, temveč tudi mislec, ki se zaveda, da vsak vzpon prinaša tudi izzive. Njegove vrednote izvirajo iz globokega spoštovanja do preteklosti in modrosti prednikov. Njegov oče je nekoč dejal: »Moj ded je jahal kamelo, moj oče je jahal kamelo, jaz vozim mercedesa in porscheja, moj sin prav tako. Moj vnuk jih bo še vozil, moj pravnuk pa bo spet jahal kamelo.«
V teh besedah odzvanja spoznanje – nič ni večno. Uspeh, ki ni zasidran v ponižnosti, znanju in trajnostnem razmišljanju, se lahko hitro obrne v svojo nasprotje. Šejk Mohamed si zato prizadeva, da bi Dubaj ostal ne le simbol napredka, temveč tudi ravnotežja med tradicijo in prihodnostjo.
