»Že celo življenje živim v Istanbulu pa ga ne poznam ”  Neznani avtor
Že nekajkrat sem novo leto preživel v Istanbulu, glavnem mestu Turčiji, zame osebno enem najlepših oziroma najbolj zanimivih mest, kar sem jih videl v svojem življenju. Mesto je izjemno pestro in kakor govori zgornji citat, ga je nemogoče spoznati v celoti.
Prav neverjetno je, kako se mesto spreminja iz dneva v dan, iz sezone v sezono. Novo leto je eden lepših časov za obisk mesta.
Predstavljajte si mesto, ki nikoli ne spi (oziroma spi le malo), vstopite v to mesto malo pred novim letom, si ogledate glavne znamenitosti, potem pa pride tisti zadnji dan v letu, ko vsi nestrpno čakamo na novo leto. Seveda ne gre brez silvestrovanja. Tako se zvečer seveda odpravimo tja kjer se dogaja. Peš se sprehodimo od Egipčanske tržnice čez most Galata, mimo prenekaterih ribičev, ki v večernih urah še vedno lovijo ribe (vsak dan, cel dan pa naj bo petek ali svetek). Sedaj pride najbolj naporen del večera, to je naš vzpon na vrh hriba, ki se imenuje TAKSIM, na vrhu katerega se vsako leto organizira največje množično silvestrovanje v mestu (pravijo, da pride tudi do 3 milijone ljudi). Vzpon je težak, vendar nas na poti spremljajo prenekateri spremljevalci, ki so namenjeni v enako smer. Kaj, smo lačni? Gremo na silvestrski kebab. Morda kaj drugega? Morda nam uspe najti kakšno lepo restavracijo za »ta pravo« silvestrsko pojedino. Ne glede na to za kaj se odločimo je vsako leto drugače in ravno zato je praznovanje novega leta tukaj vedno nekaj posebnega. Po večerji se sprehodimo po glavni promenadni ulici do trga Taksim. Gneča se začne že kmalu in prav zanimiv je projekt kako priti čim bližje trga, da se bo kar najbolje videl ognjemet. Ponavadi nam uspe in uživamo v 5-10 minutnem spektaklu barv. Seveda je potrebno tudi nazdraviti – Turki to velikokrat naredijo kar s čajem. Kaj sledi potem? To je dobro vprašanje. Odgovor je: karkoli si želite. Počnete lahko karkoli saj je novo leto …  Kaj se nam dogaja do konca večera naj ostane skrivnost, bo pa lepo in seveda povsem po želji posameznika.   
Naslednji dan pa glej presenečenje – vse je tako kot da se leto sploh ne bi na novo začelo. Turki so spet na svojih delavnih mestih, vse deluje kot da bi bilo slavje prejšnji večer samo v mojih sanjah. »Sem morda res samo sanjal?«