Piše: Janez Skubic
Potovanja na Kanarske otoke >>
Dobrodošli na Kanarskih otokih, Islas Afortunadas – Otokih sreče, kjer sonce sije in greje skozi vse leto. Oskarjevo turistično potovanje začnemo na najbolj obljudeni Gran Kanariji. Tam obiščemo Kraljevo mesto palm – Ciudad real de las Palmas. V historičnem jedru imenovanem la Vegueta občudujemo kolonialno arhitekturo in prelepo subtropsko rastlinje. Iz Bodeg – španskih vinskih kleti že slišimo smeh, igranje kitar, petje in tako nas počasi prevzame sproščen potovalni duh.
Na Gran Canariji nas navdušujejo kontrasti otoka. Iz zelenega severa se podamo čez pravi gorski masiv, postojimo na najvišjem vrhu Pico de las Nieves (1949m), kjer nam pogled seže vse do sosednjega Tenerifa in do našega cilja na jugu otoka, mesteca Maspalomas, ki se ponaša s pravimi naravnimi sipinami, takšnimi kot jih najdeš kje v Afriki.
Naj vas za začetek aktivnega dne povabim v Arehukas, kraj na severu otoka, ki slovi po destilarni ruma s prav takšnim imenom. Po ogledu destilarne sledi pokušina belega ruma ter staranega ruma pa še malo starejšega, tistega ki ima kar 18 let … sledi še sladki rum in pa za kanarske otoke značilen Bananin liker. O ouu … Nasmejani gremo naprej! Naslednji biser otoka se skriva v hribih, kjer so si bogati otočani na begu pred poletno vročino Las Palmasa zgradili prelepo vasico imenovano Teror. Tam ljudje živijo počasi in kraj je kot muzej starih časov, ki jih pri nas več ni. Gremo na kavo v bar poln nostalgije ter pokukamo v postrežno trgovino, tisto s pultom, se jih še spomnite?
Nadaljujemo na vrh otoka, Pico de las Nieves, v slovenščini bi ga poimenovali Snežni vrh ali pa kar Snežnik. Vrh je bil nekoč pomemben vir snega, ki so ga uporabljali za hlajenje pacientov, ki jih je pestila vročina, seveda pa so z njim hladili tudi ribe in pijačo. Pol dneva je že za nami, a veliko lepega je še pred nami. Na vrsti je sprehod do zanimive skalne formacije imenovane Roque Nublo, 67m visoka skala že od nekdaj navdihuje ljudi. V preteklosti so k njej romali Gvanči, ljudstvo, ki je tukaj živelo do prihoda Evropejcev. Danes k njej romajo turisti, z vseh strani otoka. Na sprehodu opazujemo pravi zeliščni vrt: vsepovsod vidimo timjan, rožmarin in žajbelj. Nad dišavnicami se vzpenjajo kanarski borovci, ta vrsta je skozi zgodovino izoblikovala zelo vitko krošnjo in izredno dolge iglice, ki včasih merijo več kot 20 centimetrov.
Prijetno utrujeni ugotovimo, da je čas za kosilo. Na kanarskih otokih je hrana zelo preprosta. Kuhajo veliko enolončnic, posebno mesto na jedilniku ima kozje meso in pa ribe. Obvezna priloga so Papas arrugadas – zelo drobna vrsta krompirja, kuhana v oblicah in prelita z eno izmed kanarskih omak. Slastno!
Po kosilu sledi spust na jug. Pokrajina se popolnoma spremeni, iz bolj namočenega in zelenega severa se odpravljamo v skoraj da puščavni jug. Vozimo se nad globokimi dolinami in opazujemo palme, ki rastejo iz skoraj suhih rečnih strug. Ta pokrajina zelo spominja na severnoafriške ali pa na bljižnjevzhodne vadije. To je res otok neverjetnih kontrastov. Kraljica rastlinstva je Kanarska dateljeva palma – Phoenix canariensis. Košata lepotica zraste tudi do 40m. Njeni plodovi so užitni, vendar majhni in ne prav dobri. Glavno vlogo v svetu palm prevzame v drevoredih po celem svetu, saj slovi kot ena najlepših.
Dan končamo v Maspalomas, mestu, ki je bilo zgrajeno izključno za potrebe turizma. To se kaže na vsakem koraku, lepi drevoredi in parki, vsepovsod cvetje in pa hoteli, apartmaji, bungalovi. Tu se še ulice imenujejo kar po turističnih agencijah, mogoče nekega dne tudi Oskar dobi svojo Avenido de San Oskar. Pravzaprav nismo tu zaradi mesta, prava lepota se vedno skriva v naravi, zato gremo direktno proti morju, kjer se na 400 hektarih razprostirajo prekrasne sipine. Sprehod po njih je zelo lepo doživetje. Ker smo na pravem mestu ob pravem času, tu počakamo na prekrasen sončni zahod in zaokrožimo našo potovalno zgodbo.
Potovanja na Kanarske otoke >>
