Piše: sopotnik Bruno Križman
Poln pričakovanj sem odletel proti Afriki! Etiopija je splošno znana kot pojem lakote. Redno jo omenjajo kot “eno najrevnejših držav”. V zalogi sem imel tudi kaj bolj pozitivnega. Najbližje je bilo istovetenje države z njeno zakladnico športnih tekačev. Nekoliko bolj oddaljeno, a še vedno živo, je bilo vzporedje z njeno politično preteklostjo. Odmislim dogodke izpred 80 in 120 let, ki so utrdili sloves Etiopije kot edine afriške politične enote, ki ni bila kolonizirana. Vsaj trajno ne. Nekaj misli pa le sega tudi v tiste daljne čase. Cesar Menelik II., ki je leta 1896 potolkel Italijane, je znan kot vladar, ki je vnesel nekaj modernih pojmov. Ceste, uprava, diplomatski odnosi itd.. Njegov naslednik Haile Selassie je sploh označen kot revolucionar, ki je pospešeno nadaljeval to modernizacijo države. Ne pozabimo, da je bil eden boljših učencev v razredu, kjer je bil tovariš … Tito. Končal je v nepojasnjenih okoliščinah. Morda likvidiran. Toda pri 82 letih lahko umreš tudi naravne smrti. V hišnem priporu je Negus lahko od blizu sledil novemu valu “modernizacije”, ki jo je pospešeno uvajala nova oblast po klišejih marksizma in še najbolj kitajske kulturne revolucije. 
Od te modernizacije ni ostalo navidezno ničesar. Tu pa tam kak ogromen spomenik njenim žrtvam. In sledila je nova doba, ki je prinesla (tako jo imenujejo) demokracijo in seveda nov val modernizacij. Napredki zadnjega stoletja pa so nevidni. Kmetovanje je še vedno na nivoju borbe za golo preživetje: oranje z vleko dveh (suhih) krav in pol metra dolgim lesenim plugom, mlatenje riža ali ječmena z dvournim krožnim stopanjem šestih oslov ali petih krav po ročno žetih snopih (oznaka “bio” je dodatno podkrepljena v primeru fizioloških potreb živali med delom), ročna žetev domače žitarice “tef” s kratkimi srpiči, celodnevno nadziranje dveh koz s strani enega ali dveh pastirjev na paši med bodičastim grmovjem. 
Od kod prihaja v Etiopijo hrana, ki naj bi zadostovala skoraj 100 milijonom duš? Mislim enostavno, da toliko ljudi v Etiopiji ni. Že večkrat so afriške vlade navedle visoke številke, da bi prišle do večjih pošiljk pomoči v hrani. Zakaj bi bila Etiopija izjema? Statistično je skupina Oskarjevcev med celo potjo dejansko videla en sam traktor in še ta ni bil zaposlen v kmetovanju. Na nobeni njivi niso bili vidni sledovi, ki jih za seboj puščajo traktorji. Le kaj bodo jedli Etiopijci, če se bodo množili kot pravijo uradne statistike? In predvsem kaj bodo pili? 
Med potjo je bila seveda tudi narava. Predvsem njen del v Danakilski depresiji. Ljudje (predvsem otroci), ki so ob vsakem postanku kljub navidezni neobljudenosti v par minutah obstopili vozila, niso bili prav nič podobni afarskim bojevnikom in njihovi sloviti krvoločnosti. Po novem naj bi občasno napadali tovornjake, ki iz Džibutija hitijo v prestolnico s tovori za nastajajočo in malo številčno kasto tajkunov in tajkunčkov. 
Narava! Gobice iz žvepla, mlake čudovitih barv, topli vrelci in drugo iz kraja Hamed Ila so v veliki nevarnosti. Grič, ki je posejan s prelepimi tvori iz žvepla, železa ali soli, je vsak dan izpostavljen pohodom desetin obiskovalcev, ki stopajo vsepovsod, pod njihovimi nogami pa tla pokajo in tu pa tam ne prenesejo teže rejenega Evropejca. Namesto nameščanja vojakov s smrtonosnimi kalašnikovkami bi morali domačini urediti strogo obvezne steze med lepotami, ki jih narava lahko obnovi le po kaki tektonski katastrofi. In rob okoli vulkana Erta Ale! Tam je vse prekrito s ploščami iz lave, ki prav tako komaj prenašajo težo obiskovalcev in se včasih nevarno zlomijo. 
Ob solinah je bilo med potjo še največje doživetje srečanje neskončno dolge karavane velblodov. Približno štetje je naneslo okoli 350 živali. Morda jih je bilo tudi več, kajti nepregledna vrsta je izginjala na obzorju. Med spustom iz mesta Mekele proti depresiji so vozila včasih prav rila med neskončnimi izkopavanji in pravim premikanjem pobočij v korist nove ceste. Čemu to kiklopsko delo? Cilj bi lahko bil tudi strateški. Za naslednjo vojno proti Eritreji, ko bi nova pot Etiopijce z lahkoto privedla do morske obale. Velblodi pa se bodo tedaj končno odpočili in nato hitro izginili. Solne plošče bodo tedaj nakladali na kamione. Zato čim prej obiščite Etiopijo oziroma njen “peklenski” del. Novodobna modernizacija je kitajska. Postavlja pa se vprašanje kaj bodo Kitajci iztržili iz svojega prodora. Bo vse rešila voda izza jezov, ki jih gradijo na Modrem Nilu? In kako bodo reagirali sosedi? Bodočnost Etiopije zgleda res … tekoča.
