
Poln pričakovanj sem odletel proti Afriki! Etiopija je splošno znana kot pojem lakote. Redno jo omenjajo kot “eno najrevnejših držav”. V zalogi sem imel tudi kaj bolj pozitivnega. Najbližje je bilo istovetenje države z njeno zakladnico športnih tekačev. Nekoliko bolj oddaljeno, a še vedno živo, je bilo vzporedje z njeno politično preteklostjo. Odmislim dogodke izpred 80 in 120 let, ki so utrdili sloves Etiopije kot edine afriške politične enote, ki ni bila kolonizirana. Vsaj trajno ne. Nekaj misli pa le sega tudi v tiste daljne čase. Cesar Menelik II., ki je leta 1896 potolkel Italijane, je znan kot vladar, ki je vnesel nekaj modernih pojmov. Ceste, uprava, diplomatski odnosi itd.. Njegov naslednik Haile Selassie je sploh označen kot revolucionar, ki je pospešeno nadaljeval to modernizacijo države. Ne pozabimo, da je bil eden boljših učencev v razredu, kjer je bil tovariš … Tito. Končal je v nepojasnjenih okoliščinah. Morda likvidiran. Toda pri 82 letih lahko umreš tudi naravne smrti. V hišnem priporu je Negus lahko od blizu sledil novemu valu “modernizacije”, ki jo je pospešeno uvajala nova oblast po klišejih marksizma in še najbolj kitajske kulturne revolucije. 




