Piše: Barbara Rodela
Na kaj pomislite, ko slišite besedo Tajska? Dežela Daljnega vzhoda s tropsko klimo, čudovitimi otoki, peščenimi plažami ter živahno prestolnico Bangkok, kjer se tradicija prepleta z modernostjo. Vendar Tajska ni samo to.
Tajska je dežela tisočletne zgodovine ter načina življenja, ki je neločljivo povezan z budizmom. Ko se podamo v tajsko notranjost, se srečamo s tem na najbolj pristen način. Tajska notranjost severno od Bangkoka zavzema osrednje tajsko nižavje ter hriboviti sever. Pravzaprav je to področje reke Chao Phraya, katere pritoki izvirajo v goratem severu in se združijo v reko, ki nato po več sto kilometrih preči Bangkok ter se izteče v morje na jugu. Na tej poti reka napaja kraje ob njej in ustvarja življenje.
To je tropska pokrajina, ki v nižinskem svetu nudi odlične pogoje za pridelavo riža in tropskega sadja. Zaradi neprehodnosti so ljudje v preteklosti izkoristili tok vode in transport speljali na umetno izkopane kanale. Podolgovati leseni čolni na vesla so služili namesto vozil. V Damnoenu Saduaku si ogledamo tak način življenja: vas s hišami na kolih in tržnico na čolnih s ponudbo sadja, zelenjave ali kuhanih jedi.
Zaplujemo po kanalih kot nekoč, nakupujemo s sosednjega čolna ali opazujemo bujno tropsko rastje okoli nas. Seveda ne gre brez pokušine tropskega sadja: od zmajevega sadeža do ličija in guave in tako naprej. Na zadnjem potovanju smo izvedli glasovanje in po preizkusu sedmih različnih vrst sadja je prepričljivo zmagal mangostin (imenovan tudi kraljica sadežev), sladek in sočen. Druge vrste specialiteta izvira iz močvirnih riževih polj, kjer se rade razmnožujejo podgane. Pečene podgane na žaru ponujajo kar ob cestah. Samo za pogumne!
Osrednja Tajska je predel naravnih parkov in v Erawanu se umaknemo v hlad tropskega gozda ob pohodniški poti, speljani mimo sedmih slapov. Privoščimo si plavanje v ohlajenih tolmunih in jezerih, ki se naredijo pod slapovi. Družbo nam delajo velike ribe, ki so zelo družabne in se pustijo božati (resnično!) in metrski kuščarji, ki se sprehajajo po parku v iskanju hrane, kot potepuški mački. Smo v nekem drugačnem svetu, sedaj je to jasno.
Tropsko džunglo prepreda še ena reka, Kwai. Sprehod čez most na reki Kwai v mestu Kanchanaburi je sprehod v preteklost. Most so zgradili vojni ujetniki med 2. sv. vojno za t.i. železnico smrti kot povezavo med Tajsko in Mjanmarom. Danes ga poznamo predvsem zaradi filma. Kot kontrast spominu na grozote vojne je narava okoli čudovita. Reka teče z močnim tokom in prepustimo se miru in bujnemu zelenju, ki nas obkroža.
Naprej proti severu pridemo v hribovito pokrajino tropsko-savanskega podnebja s Chiang Mai-jem, starodavno prestolnico kraljevine Lan Na. Pravijo, da niste bili v Chiang Maju, če niste poskusili Khao Soi – najbolj znan severno-tajski kari (rezanci, kari, postreženo s čebulo in limeto, zraven kos mesa, na vrhu pa še ocvrti rezanci) in obiskali templja Wat Doi Suthep na gori Suthep.
Ali ste vedeli, da je Tajska dežela z največjim številom kipov Bude na svetu in nekaterimi najlepšimi izdelavami? Kipi Bude vseh velikostih se nahajajo tako v mogočnih templjih kot tudi v zadnji hiši v vasi. Ime Buda pomeni prebujen oz. razsvetljen. Budizem usodno vpliva na tajski značaj in kulturo: poudarja nežnost in popustljivost ter srednjo pot v razmišljanju in dejanjih. Tajci so zato sočutni, odprti in zaupljivi, cenijo majhne radosti ter sprejemajo resničnost, da nimajo nadzora nad življenjem in časom; ko bo, bo.
Tajska je dežela budističnih menihov, ki to pot izberejo za stalno ali le za neko obdobje. Menihe v oranžnih ogrinjalih bomo prav gotovo srečali, predstavljajo izbor drugačne (na izgled težje) poti, ki sledi strogim pravilom. Več sto tisoč jih vstopi v meništvo vsaj za nekaj časa, kar velja za iniciacijo v življenje. Opravljajo številne obrede, praznovanja, blagoslove, na podeželju prevzamejo vlogo učitelja. Ob obisku enega od templjev se lahko tudi sami odločimo za prejem blagoslova od meniha ali pa naredimo obred prošnje ali zahvale.
Chiang Mai je danes drugo največje tajsko mesto in severna prestolnica tajske hrane, tajske masaže in tajskega boksa; poleg tega je tudi mesto budističnih templjev, saj jih ima preko 300. Tako se tu prepleta vrvež in zabava ulice z mirom in spokojem templjev na unikatni, tajski način.
Verjamem, da bo tudi na vas ta preplet naredil vtis in vas tajska notranjost ne bo pustila ravnodušne.
