Piše: vodnica Nina
BANGKOK
Velikih azijskih mest ne maram preveč. Vsaj tistih ne, ki sem jih videla do zdaj. A prvi vtis v Bangkoku je bil prijeten. Kmalu sem ugotovila zakaj. Na Tajskem na cestah ne trobijo, zato ni neznosnega hrupa, ki spremlja ostala mesta. Prvi dan je prijal sprehod po najbolj slovitih ulicah za backpackerje Khao San in Rambutri. Ulični prodajalci živopisanih »hipijevskih« oblačil, ulični prodajalci hrane (ja, tudi ščurkov, gosenic in podobne golazni), restavracije in bari iz katerih je vela glasba, masažni saloni …. Ulici sta bili polni zahodnjakov, predvsem popotnikov, ki stanujejo v enem od bližnjih hotelčkov. Po dolgi vožnji z letali je bil ta živ-žav zelo dobrodošla sprememba.
Ampak to seveda ni vse, kar Bangkok ponuja. Ljubitelji Azije in budizma imajo tu kaj videti … Osrednji del mesta je posejan s prelepimi templji, pokritimi z
zlatom in drobnimi barvnimi stekelci ter ogledalci, ki se svetlikajo v soncu … Vožnja z dolgokljunimi čolni po khlongih (rečnih kanalih) ti da odličen vpogled v življenje navadnih ljudi … Plavajoče tržnice so pravi kraj, da se naučiš barantati in spoznaš miselnost in navade ljudi … Moderni Bangkok pa obvladujejo mladi Tajci, ki so, kot povsod drugod, svet zase.
Bangkok pa ima seveda še en sloves. Seks turizem. Že kmalu sem ugotovila, da so Tajci zelo strpni do drugače spolno usmerjenih. Travestitov in transvestitov na prvi pogled sploh ne opaziš, saj so Tajci nekoliko manjši od nas in njihovi obrazi niso robati, tudi adamovo jabolko pri njih ne izstopa. A ko pogledaš pozorneje, vidiš, da se naokoli sprehaja veliko t.i. lady-boyev. Delajo kot natakarji, prodajajo karte v muzejih, delajo v uradih … Mirno, brez kakršnegakoli zgražanja. Da o četrtih s seks industrijo sploh ne govorim … res ne bom pisala o tem, sodbo o tem naj si ustvari vsak sam, ko to vidi na lastne oči. Mimogrede, spolne usluge so na Tajskem uradno prepovedane.
CHIANG MAI
Po 15-urni vožnji z nočnim vlakom smo prispeli v »severno prestolnico« Chiang Mai. Tu se grejo malo drugačen turizem, saj okoliški hribi poskrbijo za bolj prijetno klimo, pa še bolj gozdnata je pokrajina. Tu se najde marsikaj za ljubitelje živali in avanturiste.
Ježa s sloni je za tiste, ki jih ni strah 
višine in ki imajo močne roke, saj ko slon zaštarta s hriba navzdol, imaš veliko dela, da se obdržiš v sedlu. Ljubitelji divjih mačk lahko pridejo na svoj račun v živalskem vrtu, kjer za nekaj dodatnega denarja lahko božaš čisto pravega tigra (ki je dobro nahranjen!) ali se igraš z mladičkom. Na kačjem šovu lahko poljubiš zelo strupeno kraljevo kobro (ne vem če se je poleg krotilca kač že kdo ojunačil in to dejansko storil). Kače namreč ne vidijo naravnost in z zbranostjo in natančnostjo ti lahko uspe. Bolnišnica pa je tudi samo 20 minut vožnje stran (za protistrup imaš eno uro časa, sicer jo podelaš, kačam se strup namreč kar hitro obnovi … in ja, imajo strupnike, kar na šovu tudi pokažejo). Če se odpraviš na treking po džungli, do kakšnih bolj odročnih plemen (npr. Karenov), pa lahko, poleg ostale džungelske golazni, naletiš na tarantelo. Živijo v luknjah v zemlji in z nekaj vstrajnosti jo lahko izbezaš. No, to opravilo je bolje prepustiti lokalnemu vodiču. Tudi to je strupena živalca in sredi džungle ni bolnišnic. Jih pa domačini pečejo na žaru in z malo sreče lahko za poobedek po večerji jeste pajkova bedrca. Ja, . premlja ostala mesta. j. Na Tajskem na cestah ne trobijo! Drugod e bilo drugače. kuharski tečaji so še ena stavr, v kateri se je vredno preizkusiti. Pajkovih rebrc in bedrc najbrž ne boste pripravljali, a naučite se lahko skuhati juhico, pečene nudle in tajski curry. Tudi tistim, ki še nikoli niso prijeli za kuhalnico ponavadi uspe sčarat kaj vsaj pogojno užitnega. In tisto kar skuhaš, tudi poješ!
Najboljša večerna zabava pa je, vsaj zame, Muai Thai ali tajski boks (oz. kickboks). Začnejo z nekakšnim obrednim plesom, potem pa udari po siromaku. Če tekmovalcu uspe, da nasprotnika brcne tam nekje med vrat in ramo ga položi na tla, kot prazno vrečo. Nezavest navadno traja le nekaj sekund in če je tekmovalec v dobri formi lahko nadaljuje. No, na koncu so bili nekateri tudi kar precej prebutani.
KO LANTA
Ko Lanta je eden od mnogih otokov na jugu Tajske, ki si jih sonca, morja in zabave želni turisti izberejo za počitnice. Bungalovi na plaži, poleg pa restavracije, bari in masažni saloni.
Če niste ustvarjeni za ležanje na plaži, pa je pravi način preživljanja dopusta island-hopping. Ladjica te vozi od otočka do otočka. Malo plavanja, malo snorljanja, kosilce na plaži. Občudovanje nenavadne morske pokrajine, kjer otoki štrlijo iz vode
kot ogromne čeri. Eden od otokov ima v svoji sredini skrito tudi malo plažico, ki jo z vseh strani obdajajo več desetmeterske skale. In kako priti do tja? Hm, helikopter je najbrž ena varianta, druga pa … da do nje priplavaš skozi ozek, dolg, temen tunel …
Na Tajskem so se ponekod ohranili tudi mangrovovi gozdovi, ki rastejo na obalah otokov. Ta nenavadna drevesa, s koreninami, ki se dvigujejo iz vode, skrivajo veliko skrivnosti tajske faune. Krokodilov baje ni J, so nas pa presenetile opice, ki v ljudeh vidijo priložnost, da dobijo kakšen priboljšek (sadje). Mene je najbolj presenetilo to, da so opice izvrstni plavalci. Na lastne oči sem se prepričala, da lahko pod vodo preplavajo tudi kakih 30m. Neverjetno.
