Piše: Ines Levančič
Šrilanka je otok v Indijskem oceanu, jugovzhodno od Indije, po obliki pa spominja na solzico. Je dežela raznolikosti – štirih verstev, bogate narave, toplih ljudi in počasnega, preprostega življenja. Tu se zdi, da se čas ustavi in da ritem narekuje narava. V le nekaj urah se lahko popeljemo od dolgih peščenih plaž do zelenega hribovja, kjer se megla ovija okoli vrhov. Otok je po velikosti približno trikrat večji od Slovenije, a se njegove pokrajine močno razlikujejo – po vremenu, rastju, načinu življenja in zgodovini.
Šrilanka ima tropsko podnebje brez letnih časov, a z dvema monsunskima obdobjema. Ta dva prinašata dež na različne dele otoka. V osrčju otoka se dviga hribovje, visoko do 2500 metrov, ki zadržuje oblake in dež. Od maja do septembra padavine zajemajo osrednji in jugozahodni del – to je deževna cona. Največji del otoka pa predstavlja sušna cona, ki prejema manj padavin. Dež tja prihaja z vetrovi s severovzhoda, predvsem med decembrom in februarjem. Ti kraji so zato bolj suhi in vroči.
Naše potovanje se začne v sušnem delu otoka, ki se razteza od severa proti vzhodu in jugovzhodu. Tu leži znameniti sveti trikotnik s starodavnimi mesti, kot so Anuradhapura, Polonnaruwa in Sigiriya. Zrak je vroč in suh. Drevesa imajo majhne liste, da ne izgubljajo vode, ob cestah raste suha trava, celo kakšen kaktus. Pokrajina je rahlo hribovita, prepredena z velikimi vodnimi zbiralniki. Te so gradili kralji že pred več kot 1500 leti. Shranjevanje vode v tem predelu je ključno za namakanje riževih polj. Ti rezervoarji še danes služijo enakemu namenu. Hkrati omogočajo tudi ribolov in osvežitev. Prebivalci se tu večinoma ukvarjajo s kmetijstvom.
Pot nas nato vodi v osrednje višavje – svet čaja, meglic in kolonialnega šarma. Tu ležijo mesta Kandy, Ella in Nuwara Eliya. Pokrajina je hladnejša, obdana z gorami, slapovi in zelenimi čajnimi nasadi. Pogoste so vsakodnevne plohe, gozdovi so gosti, drevesa košata in vse je polno življenja. V Kandyju se nahaja Tempelj Budinega zoba, eno izmed najpomembnejših budističnih svetišč. Mesto je bilo zaradi lege zadnje neosvojeno središče Šrilanke. Domačini pa zase pravijo, da so potomci kraljev. Tu se čuti budizem, ponos in pripadnost Sinhalcem.
Višje v višavju živijo predvsem indijski Tamilci, ki delajo na plantažah čaja. Zaradi milega podnebja tukaj uspeva najkakovostnejši cejlonski čaj. Pokrajina je posejana z zelenimi grmički, med njimi rastejo evkaliptusi in bori, saj palmam hlad ne ustreza. Tudi živali so se prilagodile – cejlonski makaki imajo gostejši, temnejši kožuh kot v sušni coni. Zaradi hindujskih Tamilcev tu najdemo številne barvite hindujske templje. Čas pa se zdi, da teče še počasneje.
Nuwara Eliya, na 1800 m nadmorske višine, je znana kot »Mala Anglija«. Angleži so tukaj zasadili čaj in vrtnine, ki so jih spominjale na dom. Danes tu uspevajo solata, korenje, cvetača, domačini pa negujejo lične vrtove in parke. Mesto ima celo golf igrišče in hipodrom. Od tod vodi slikovita železnica do Elle – ena najlepših voženj, ki pelje mimo čajnih nasadov in slapov.
Na jugozahodu otoka se raztezajo deževni gozdovi Sinharaja, kjer rastejo orhideje, bambus in mogočna drevesa z velikimi listi. V vlažnem svetu senc živijo pisane ptice, kuščarji, opice, leopardi in sloni. Pravi raj za občudovanje neokrnjene narave. Ko pa se spustimo proti obali, nas pričakajo palme, peščene plaže in vonj morja. Obala meri več kot 1300 km, tu ležijo mesta Kolombo, Galle in Trincomalee. Zaradi kolonialne preteklosti so obalna mesta polna portugalske, nizozemske in angleške arhitekture, zato je tukaj tudi več cerkva.
Na plažah lahko opazujemo morske želve, rakovice in delfine, številna zavetišča pa skrbijo za njihovo ohranitev. Ljudje ob morju so živahni in odprti, živijo od ribolova, trgovine in turizma. Tu je tudi raj za surfarje. Ob rečnih ustjih rastejo mangrove, kjer domujejo ptice in krokodili.
Kolombo, največje mesto Šrilanke, pa z utripom in stolpnicami pokaže drugo, sodobno plat otoka.
Ko potujemo po Šrilanki, nam suha cona razkriva začetke zgodovine in budizem. V višavju občutimo mir, občudujemo zelenje ter kolonialno zgodovino in arhitekturo. Obala pa nam nudi sprostitev in nas popelje v stik z morjem in ljudmi, ki so od njega odvisni.
Pestrost in raznolikost – to je Šrilanka, biser Indijskega oceanu.
