Piše: Maruša Gorjanc
Danes je Šrilanka demokratična socialistična republika. Nosi svoje prastaro ime Lanka, kar pomeni otok, predpona Šri pa blagoslovljen. Torej spoznajmo malce blagoslovljeni otok.
Šrilanki pravimo tudi Budina solzica ali dragulj Indijskega oceana. Velika je za približno tri Slovenije, na njej pa živi več kot 22 milijonov ljudi. Največ je Singalcev, ki so večinsko budisti, pa Tamilcev, ki pa so hindujci, Arabci oziroma Mavri, ki so muslimani, in Burgerji, ki so potomci evropskih kolonizatorjev in domačinov, ki so pa katoliki. Poleg njih je nekaj tudi Vedejev, ki so Šrilanški domorodci.
Šrilanka leži blizu ekvatorja na severni polobli. Tu ne poznajo letnih časov, kot pri nas, zato pa imajo dve obdobji, sušno in monsunsko. V sušnem obdobju so nekoč imeli le eno letino, zato so razvili izjemno napreden namakalni sistem, kjer so na višje ležečih delih v zbiralnikih vode zbirali deževnico. Del vode so porabili, ostanek pa se je kot po slapu razlival na nižje ležeča območja. To je omogočilo, da so imeli dve letini in tako so se že pred več kot dva tisoč leti razvile večje civilizacije na severnem, bolj sušnem predelu otoka.
Prvi, ki so prišli na otok, so bili Mavri (Arabci) in prevzeli monopol nad trgovino z dragulji. Šrilanko so takrat poimenovali Serendip, kar je pomenilo dežela draguljev. Naslednji val kolonizatorjev se je začel v 16. stoletju, ko so prišli Portugalci. Portugalci so bili pionirji v raziskovanju pomorskega sveta. Kmalu po začetku svojih ekspedicij so prišli na Šrilanko in tukaj prevzeli trgovino z začimbami. Ustalili so se in Šrilanko so poimenovali Ceilao.
Za Portugalci so prišli Holandci. Ti so otok preimenovali v Ceylan. Mi pa poznamo staro ime za Šrilanko, to je Ceylon. To ime so ji nadeli Britanci, ki so bili zadnji kolonizatorji, od katerih se je Šrilanka osamosvojila v sredini 20. stoletja, leta 1948.
Šrilanka je zgodovinsko in versko zelo bogata. Leži v tropih, zato je tukaj tropski raj flore in faune. Vročina, vlaga, sloni, tropske živali, rastlinje, relief, obilje vsega. Zato ni čudno, da je Šrilanka veljala za zelo pomembno strateško točko kolonizatorjev. Tu so se zadržali namreč od začetka 16. stoletja pa vse do sredine 20. stoletja, torej 450 let.
Na potovanju po Šrilanki spoznavamo Šrilančane, Singalce in Tamilce, morda spoznamo tudi kakega Muslimana ali Burgerja. Ljudje so izredno prijazni, gostoljubni in ustrežljivi. Zelo dobro govorijo angleško, zato se lahko brez težav pogovarjamo z njimi.
Vozimo se skozi različna naravna okolja, opazujemo čudovite čajne plantaže, nasade kavčukovca, cimeta, polja riža in se bližje srečamo s sloni, opicami, gekoni in drugimi živalmi, ki so se naselile na tem pravljičnem otoku.
Šrilanka ponuja mnogo novih doživetij za vsakega popotnika, ki jo obišče. Od športnih aktivnosti pa vse do sproščanja na prelepih plažah in še vse vmes.
