Grčija, ta čudovita dišeča mediteranska dežela, ima zelo razgibano geografijo. Leži na skrajnem jugu Balkanskega polotoka, izteza se proti Jonskemu, Egejskemu in Sredozemskemu morju. Na stotine otokov tvori 12 otoških skupin, vsak otok je nekaj posebnega in privlačnega.
Kot ogromna roka brez mezinčka se med Jonskim in Egejskim morjem nahaja polotok Peloponez. Mi se bomo na njem nahajali dva dneva, saj imamo kar nekaj ciljev.
Prvi je zanesljivo Korintski prekop. Zanesljivo nas bo prevzel. V trdne kameninske sklade so ga dobesedno izklesali med leti 1881 in 1893. Povezuje Saronski in Korintski zaliv, dolg je 6,3 km in globok 8 metrov. Širina prekopa je 25 metrov. 
Večje ladje potrebujejo močnega vlačilca, ki jih potegne skozi prekop. Ladjam prihrani kar 400 km dolgo pot okoli Peloponeza. Zadnja leta pluje skozi Korintski prekop okoli 11.000 turističnih ladij na leto in številne tovorne ladje.
Tudi mi bomo uporabili most, ki se pne čez Korintski prekop, in si ogledali antični Korint. Vsa stara grška mesta so si zelo podobna. Leta 1858 je Stari Korint na žalost uničil močan potres, v 20. stoletju so naredili rekonstrukcijo ostankov.
Naša naslednja točka bo izjemno antično gledališče Epidaurus. Ste že slišali zanj? Gledališče je naslonjeno na griček, sprejme lahko okoli 14.000 obiskovalcev ali več in ima odlično akustiko. Če stojimo na vrhu na zadnji vrsti in nekdo vrže na tla vžigalico, to prav dobro slišimo. Vse naokoli je narava, hribčki in nasadi oljk, ciprese, brinovi grmi in trava. Tu so uprizarjali največja grška dela, komedije, tragedije, … 
V bližini je nekoč obstajal sanatorij s 140 sobicami, termalnimi in mineralnimi izviri, kjer je prve zdravilske znanosti in postopke izvajal znani zdravnik Asklepij.
Spali bomo v romantičnem mestecu Naufpliu. Mogoče bo morje še malce hladno, prijetnemu večernemu sprehodu pa se ne bomo odrekli. Med potjo si lahko privoščimo še dišeč souvlaki – pečena mesna nabodalca z ovčjim, svinjskim ali piščančjim mesom. Ali pa mogoče gyros in pita? Če pa ste za nekaj sladkega, potem bo grški sladoled odlična rešitev ali pa otomanska baklava, ki so jo Grki že pred stoletji posvojili.
Naslednje jutro so na vrsti Mikene. Starodavno mestece, ki je nasledilo minojsko kulturo, se nahaja na vrhu hribčka, približno 90 km jugozahodno od Aten. 6 km južno od Miken se nahaja mesto Argos. 
Mikene so bile obdane z mogočnim obzidjem, ki so ga poimenovali kiklopski zidovi. Še danes ne vemo, kako so tedanji prebivalci postavili to obzidje. So bili res na delu kiklopi, enooki velikani??
Mikenska akropola je nameščena na točki, od koder se vidita Argoški in Saronski zaliv ter vse kopenske poti v bližini. Mikenci so bili namreč v času od leta 1.600 do 1.100 pr. n. št. mogočna kopenska sila. 
Mikenci, ki jih Homer imenuje Ahajci, so imeli zelo visoko razvito kulturo. Izumili so linearno B pisavo, pisali so na glinaste ploščice, oblikovali so izjemen nakit in zlate posmrtne maske. Kralj je bil absoluten vladar, družba sužnjelastniška in vojaško usmerjena. Ogledali si bomo jaškaste grobove, levja vrata, kraljevo palačo in Atrejevo zakladnico, pa še kaj …
In že nas bo pot peljala v Olimpijo. Pot bo zavita, čez neštete gričke in po dolinah navzdol in navzgor. Dobro ohranjeno arheološko najdišče se nahaja na zahodnem delu Peloponeza. Tam so se vsaka štiri leta odvijale olimpijske igre, posvečene bogu Zevsu. Sredi naselja je nekoč stal ogromen kip boga Zevsa iz brona in zlata, naredil pa ga je znani kipar Fidija. 
Kipa ni več, ostali pa so ostanki Gimnaziuma, Stadiona, Hipodroma, Palestre, Zevsovo svetišče, bazilike, terme in še kaj. Nad Olimpijo se dviga gora časa – Mont Kronos, na katero se bomo povzpeli in si mesto ogledali tudi z višine. Tu gori olimpijski ogenj …
In na Peloponezu nas čaka še Šparta. Tu se bomo sprehodili skozi mesto, ki ga je zaznamovala mestna državica Šparta v antiki. Še danes rečemo strogi vzgoji špartanska vzgoja. Šparta je bila usodno vpletena v Trojansko vojno in to je povsem dovolj velik razlog za naš obisk in novo zgodbo …
Daša
