Piše: Manca Sternen
Predhodniki ruma segajo vse v antiko. Razvoj fermentiranih pijač iz sladkornega trsa se je začel v stari Indiji ali na Kitajskem in se od tam širil. Že Marco Polo je omenil, da so mu v današnjem Iranu ponudili “zelo dobro sladkorno vino”.
Prve prave destilacije ruma so se začele v 17. stoletju na Karibih. Sužnji na plantažah so prvi odkrili, da je mogoče melaso, sicer stranski produkt procesa rafiniranja sladkorja, fermentirati v alkohol. Kasneje so alkohol koncentrirali z destilacijo in odstranili nečistoče. Tako so nastali prvi pravi rumi. Legenda pravi, da so prvi rum pridelali na otoku Barbados.
Današnja delitev ruma na pomembnejše skupine je zapletena, saj ni enotnega standarda, kaj pravzaprav je rum. Namesto tega je rum opredeljen z različnimi predpisi in zakoni držav, ki proizvajajo to žlahtno kapljico. Razlike v definiciji vključujejo odstotek alkohola, minimalno zorenje in celo standarde poimenovanja.
Primer razlike v odstotku alkohola je Kolumbija, ki zahteva, da ima njen rum najmanj 50 % ABV, medtem ko Čile in Venezuela zahtevata najmanj 40 %. Mehika zahteva, da rum zori najmanj 8 mesecev. Dominikanska republika, Panama in Venezuela zahtevajo 2 leti. Tudi standardi poimenovanja se razlikujejo – Argentina definira rume kot bele, zlate, svetle in ekstra svetle, Barbados uporablja izraze bel, preveč odporen in zorjen, medtem ko je v ZDA rum opredeljen kot rum, rumov liker in aromatiziran rum. Avstralija deli rume na temni rum (ki se spet deli na Underproof-UP in Overproof-OP) in beli rum.
Na Karibih ima vsak otok ali proizvodna cona svoj poseben, edinstven slog. Na splošno so ti slogi kategorizirani glede na jezik, ki je prisoten na določenem območju. Zaradi izjemne priljubljenosti portikanskega in kubanskega ruma velika večina ruma, porabljenega na svetu, prihaja iz te špansko govoreče regije.
Otoki in države špansko govoreče regije tradicionalno proizvajajo lahki rum, z izrazitim čistim okusom. Za ta stil so značilni rumi iz Gvatemale (Zacapa), Kube (Santiago, Havana Club), Paname, Dominikanske republike, Nikaragve, Portorika, Kolumbije in Venezuele. V to skupino sodi tudi rum z ameriških Deviških otokov.
Otoki in angleško govoreče države so znani po temnejših rumih močnega okusa, ki ohranijo večino arome melase. Rumi z Barbadosa, Belizeja, Bermudov, Saint Kittsa, Trinidada in Tobaga, Jamajke in Demerare iz Gvajane so značilni za ta stil.
Francosko govoreči otoki so znani predvsem po kmetijskih rumih – Rhum Agriciole. Ti rumi, ki so proizvedeni izključno iz soka sladkornega trsa, vsebujejo veliko izvirnega okusa sladkornega trsa in so na splošno veliko dražji od rumov, narejenih iz melase. Rumi s Haitija, Guadeloupa in Martinika so značilni za ta stil.
Stopnjevanje in različice, ki se uporabljajo za opisovanje ruma, so odvisne od lokacije, kjer se rum proizvaja. Vendar se za opis različnih vrst ruma uporabljajo naslednji izrazi:
Svetle rume imenujemo tudi srebrni rumi in beli rumi. Na splošno imajo lahki rumi zelo malo okusa, kar je odlična osnova za koktajle (na primer Havana Club 3 leta). Svetle rume po zorenju včasih filtrirajo, da odstranijo vse sledi barve. Njihov blag in nevtralen okus jih je naredil za rum številka 1 na svetu in kot nalašč za mešane pijače.
Zlate rume imenujemo tudi jantarni rumi. To so rumi srednjega telesa in na splošno vsi zreli. Zorenje v hrastovih sodih, v katerih je prej zorel burbon, daje tem rumom specifično zlato barvo. Imajo večjo aromo in močnejši okus kot srebrni rumi in veljajo za sredino med srebrnimi/svetlimi rumi in temnejšimi sortami. V tem razredu lahko okusimo Santiago 8 let ali Havana Club 7 let.
Začinjeni rumi dobijo svoj specifičen okus z dodajanjem različnih vrst začimb, včasih tudi karamele. Večina jih je temnejših barv in vedno temeljijo na zlatih rumih. Nekateri so bistveno temnejši, medtem ko so cenejše znamke narejene iz svetlih rumov in potemnjene z dodatkom zgodnjih umetnih barvil. Havana Club Cuban Spiced je odličen primerek začinjenega ruma.
Temni rum se imenuje tudi črni rum in je za eno stopinjo temnejši od zlatega ruma. Zorijo dlje in v zoglenelih sodih. Imajo veliko močnejši okus od svetlih in zlatih rumov, v njih je opaziti sledi različnih začimb, poleg močne prisotnosti melase in okusa karamele. Ti rumi se uporabljajo predvsem v kulinariki. Ruma Flor de Cana (Nikaragva) in Zacapa Centenario (Gvatemala) sta znamki te vrste ruma, ki sta v svetu doživeli veliko popularnost in uspeh. Na Kubi lahko poskusimo Havana Club Cuban Smoky.
Vrhunski rum. Tako kot konjak in škotski viski ima tudi rum svoje trge za premium segment, tudi za super premium. To so na splošno, tako imenovani »butičnih znamk«, ki proizvajajo zorjene in super detajlne rume. Imajo veliko širši okus in aromo kot konjak in škot, najpogosteje pa se uživajo brez drugih dodatkov. Na Kubi se s tem nazivom ponaša Santiago Anejo Superior, pa tudi Maximo in Eminente.
