Piše: Nejc Košnik

Je že res, da je v državi veliko konj in posledično tudi veliko kočij. To je eno od priljubljenejših prevoznih sredstev na podeželju. Sicer gre vse skupaj bolj počasi, izgleda malo »srednjeveško«, vendar je vsekakor učinkovito! Ampak da ne boste mislili – po romunskih cestah je prav tako ogromno BMW-jev, Mercedesov, Oplov, Kij in Dacij – tako kot pri nas oz. celo več!

Ker je vera še vedno pomemben del vsakdanjika – predvsem na podeželju – se vsako nedeljo ljudje, predvsem ženske (pa naj bodo starke, žene ali dekleta) oblečejo v tradicionalne obleke, se lepo uredijo in odpravijo k maši. Po maši sledi druženje, po navadi je to v gostilni, na ulici ali pri kom doma. Moški se večinoma ločijo od žensk in takrat nastopi čas za izmenjavo informacij – skratka klepet.

Kamere to preverijo na rednih večernih sestankih. Takrat si izmenjajo vse informacije in pomembne dogodke, ki so se odvili tekom dneva. Ker se naključni nadzorovani gibljejo po teritorijih različnih kamer jim zato ni težko slediti in z njihovega početja sestaviti celotne slike. Vendar pa imajo tudi te kamere svoje omejitve. Ker čez dan zberejo ogromno informacij, se zvečer večina njihovega dnevnega spomina izbriše, da naredijo prostor na pomnilni kartici za naslednji dan. In tako naprej skozi teden.

Tako da pozabite na razne varnostne službe, policijo in moderno tehnologijo! Romunske nadzorne kamere – to je stvar, ki jo iščete! So sicer večinoma malo starejše izdelave in njihovo vzdrževanje ni tako zelo poceni, vendar so pa učinkovite in dosledne! Osebno menim, da če se že spuščamo v to je najbolje, da si privoščimo kar dve – namreč, kaj pa ti bodo informacije, če jih nimaš z nikomer deliti!
